Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (5.701-5.800)

  1. enakomę́rən, -rna, adj. gleichmäßig, Mur., Cig., Jan., nk.
  2. enakomę̑rje, n. das Ebenmaß, das Gleichmaß, Cig. (T.), C.
  3. enakomę̑rnež, m. der Gleichmäßige: to je e., srca pa nima nič, Ljub.
  4. enakomę́rnost, f. die Gleichmäßigkeit, Mur., Cig., Jan.
  5. enakomísəłn, -səłna, adj. gleichgesinnt, Jan.
  6. enakomísəłnost, f. die Gleichgesinntheit, Jan., Cig. (T.).
  7. enakomı̑šljenik, m. = enomiselnik, nk.
  8. enakomǫ́čən, -čna, adj. = istomočen, isodynamisch, Cig. (T.).
  9. enakorámən, -mna, adj. gleicharmig, Cig. (T.).
  10. enakoramę̑n, adj. gleicharmig: enakoramena vaga, gleicharmige Wage, DZ.
  11. enakorameníca, f. enakoramena vaga, DZ.
  12. endēmičən, -čna, adj. v kakem kraju navaden (o boleznih), endemisch, nk.
  13. endemı̑ja, f. endemische Krankheit, DZ.
  14. enodòm, -dǫ́ma, adj. einhäusig ( bot.), Cig. (T.).
  15. enodǫ́mən, -mna, adj. = enodom, Tuš. (B.).
  16. enoimę̑n, adj. einnamig, gleichnamig, Cig. (T.).
  17. enojámborən, -rna, adj. einmastig, Jan.
  18. enojámbornica, f. der Einmaster, Cig., Jan.
  19. enomèr, -mę́ra, m. = enomerec, Jan.
  20. enomę̑rəc, -rca, m. das Monometer (in der Metrik), Cig. (T.).
  21. enomę́rən, -rna, adj. = enakomeren, M., Z.
  22. enomẹ́sečən, -čna, adj. einmonatlich, Cig., Jan.
  23. enomı̑səlje, n. das Einverständnis, (-slije) DZ.
  24. enomísəłn, -səłna, adj. einmüthig, gleichgesinnt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  25. enomı̑səłnik, m. der Gesinnungsgenosse, Cig.; (-slenik), Cig. (T.).
  26. enomísəłnost, f. die Einmüthigkeit, die Einhelligkeit, Cig. (T.).
  27. enomíščən, -čna, adj. einmuskelig, (-šičen), Erj. (Ž.).
  28. enomǫ́dən, -dna, adj. einhodig, Cig.
  29. enoplemę̑n, adj. von einer Abstammung, SlN.
  30. enoramę̑n, adj. einarmig ( mech.), Cig. (T.), Sen. (Fiz.).
  31. enosẹ̑menski, adj. einsamig, Cig.
  32. epidēmičən, -čna, adj. med ljudstvom razširjen (o boleznih), epidemisch, nk.
  33. epidemı̑ja, f. med ljudstvom začasno razširjajoča se ali razširjena bolezen, die Epidemie, DZ., nk.
  34. epigrām, m. pesniški napis, das Epigramm; — prim. puščica.
  35. epigrāmski, adj. epigrammatisch, Cig.
  36. eskamotȇr, -rja, m. slepilni glumač, der Escamoteur, Žnid.
  37. etam, adv. 1) = tam, vzhŠt., ogr.- C.; — 2) neulich, C., vzhŠt.
  38. etimolōg, m. kdor se z etimologijo peča, der Etymolog.
  39. etimolōgičən, -čna, adj. = etimološki, Jan.
  40. etimologı̑ja, f. nauk o postanju besed, die Etymologie; — prim. besedoslovje.
  41. etimologı̑jski, adj. k etimologiji spadajoč, etymologisch, Cig.
  42. etimolōški, adj. etymologisch, nk.
  43. evfemīzəm, -zma, m. lepši, blažji izraz namestu pravega, pa ostrega, spotekljivega, der Euphemismus, Cig.
  44. fájmošter, -tra, m. der Pfarrer; — pogl. farmošter.
  45. falájdrman, m. der Landstreicher, Fr.- C.
  46. famílija, f. die Familie.
  47. famílijski, adj. Familien-.
  48. fanatīzəm, -zma, m. der Fanatismus, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  49. fȃrman, m. 1) = faran; prim. nem. Pfarrmann = Pfarrinsasse; — 2) = župnik, Meg., Notr.
  50. fȃrmanica, f. die Pfarrinsassin, das weibliche Pfarrkind, Mur., Mik.
  51. fȃrmanka, f. = farmanica, Cig.
  52. fármešter, -tra, m. = župnik, Cig., Jan., Št.- Valj. (Rad).
  53. fármoštər, -tra, m. = župnik, Mur., Trub.- Let. (1891, 147.), (farmojšter), Meg.; — iz nem. Pfarrmeister.
  54. fatalīzəm, -zma, m. vera v usodo, der Fatalismus.
  55. fenomēn, m. prikaz, pojav, das Phänomen, Cig. (T.).
  56. fidejkomīs, m. neprodajno dedno posestvo, das Fideïcommiss, Cig., Jan.
  57. fidejkomīsən, -sna, adj. Fideïcommiss-, Cig., Jan.
  58. fígamož, m., ali: figa-mož, der sein Wort nicht hält.
  59. fīrma, f. 1) trgovski naslov, die Firma; kupčijska firma, die Handelsfirma, Cig.; — 2) = birma, Št.
  60. fiziognōm, m. kdor umeje fiziognomiko, der Physiognom.
  61. fiziognōmičən, -čna, adj. physiognomisch, Jan.
  62. fiziognomı̑ja, f. dušnih svojstev zunanji izraz ( pos. v obrazu), die Physiognomie, Cig. (T.).
  63. fiziognōmika, f. umetelnost, iz zunanjih, posebno obraznih znakov dušna svojstva spoznavati, die Physiognomik.
  64. flȃm, m. die Dünnung, die Flanke, die "Flähme", vzhŠt.- C.; — iz nem.
  65. fláma, f. = flam, Ščav.- C.
  66. flamovína, f. = flam, Št.- C.
  67. flēgma, f. lenokrvnost, das Phlegma, Cig. (T.).
  68. flegmātičən, -čna, adj. lenokrven, phlegmatisch, Cig. (T.), nk.
  69. flegmātik, m. flegmatičen človek, der Phlegmatiker, Cig. (T.), nk.
  70. formácija, f. die Formation ( geol.), Cig. (T.); — prim. tvorba.
  71. formālən, -lna, adj. oblike se tičoč, formell, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; formalni razlog, der Formalgrund, formalna beseda, das Formwort ( opp. Begriffswort), Cig. (T.).
  72. formālnost, f. die Formalität, die Förmlichkeit, Cig. (T.), nk.
  73. formāt, m. knjižna oblika, das Format, Cig. (T.), nk.
  74. fōrmula, f. za posebne slučaje določeno besedilo ali ( math.) s črkami izraženo računsko pravilo, die Formel, Cig. (T.).
  75. formulár, m. obrazec, vzorec, das Formular, Jan.
  76. fotomētər, -tra, m. svetlomer, das Photometer, Cig. (T.).
  77. fromentı̑n, m. der Mais, Cig., Rib.; — prim. it. formentone, Mais.
  78. fumarōl, m. fumaroli, čadobljuvni ognjeniki, die Fumarolen, Cig. (T.), Jes.
  79. gadomǫ̑ljəc, -ljca, m. der Schlangenanbeter, Cig.
  80. gadomǫ̑rəc, -rca, m. der Schlangentödter, Jan.
  81. gadomǫ́rən, -rna, adj. schlangentödtend, Cig.
  82. galvanīzəm, -zma, m. z dotikanjem zbujena elektrika, der Galvanismus.
  83. gámbati, gȃmbam, vb. impf. watscheln, Mur., Ščav.- C.; waten, C.; — schlendern, Cig., Jan.; — prim. it. gamba, das Bein, der Fuß, gambettare, zappeln, strampeln, Štrek. (Arch.).
  84. gambele, f. pl. 1) die Beine ( zaničlj.), Fr.- C.; — 2) großes, ungeschicktes Gebäude, Fr.- C.; — prim. it. gamba, das Bein.
  85. gámbole, f. pl. baufälliges Gebäude, Kr.- Valj. (Rad).
  86. gámbovəc, -vca, m. neko jabolko, der Borsdorfer, Gor.
  87. gamíla, f. = kamela, ogr.- M., C.
  88. gamílica, ** f. = gomilica, Mur.
  89. gȃrmote, f. = garnik 2), Fr.- C.; (garnote, vzhŠt.- C.); — prim. nem. Garnwinde.
  90. gazomētər, -tra, m. das Gasometer, Jan., nk.; — prim. plinomer.
  91. géčmen, m., ogr.- C., pogl. ječmen.
  92. geomētər, -tra, m. zemljemerec, der Geometer, Cig. (T.).
  93. geomētričən, -čna, adj. geometrisch, Jan.
  94. geometrı̑ja, f. znanstvo o prostorskih količinah, die Geometrie.
  95. geometrı̑jski, adj. die Geometrie betreffend, geometrisch, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  96. germanīzəm, -zma, m. po svojstvu nemškega jezika narejen izraz ali rek, der Germanismus, Cig. (T.), nk.
  97. gimnāst, m. telovadec, der Gymnast, Jan.
  98. gimnāstičən, -čna, adj. telovaden, gymnastisch, Jan., nk.
  99. gimnāstika, f. telovadba, die Gymnastik.
  100. gimnāzij, m. = gimnazija, Cig., Jan., Cig. (T.).

   5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901 6.001 6.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA