m (56.248-56.347)

56248. prikváčiti, -im, vb. pf. mit Haken, Klammern befestigen, anklammern, Cig.; p. železen drog, eine eiserne Stange (als Riegel) anklammern, SlN.
56249. prikvȃkati, -kam, -čem, vb. pf. quakend kommen.
56250. prikvantáti, -ȃm, vb. pf. = s kvantami pridobiti: vse, kar imam, sem si prikvantala in priburkala, LjZv.
56251. prikvartáti, -ȃm, vb. pf. durch Kartenspiel erwerben.
56252. priládjati, -am, vb. pf. zu Schiffe anlangen, anschiffen, Cig.
56253. prilȃgati, -am, vb. impf. ad priložiti; 1) dazulegen, beilegen; (drva) p. k ognju; — beisteuern, Cig.; — 2) accompagnieren, Cig.; secundieren, Jan.; nachbeten: stric je molil glasno, midva pa prilagava, Erj. (Izb. sp.).
56254. prilagodíti, -ím, vb. pf. anbequemen, anpassen, accommodieren, adaptieren, Cig. (T.), C., SlN.; prilagojen, angepasst, DZ.; p. se, sich accommodieren, Erj. (Som.).
56255. prilagojénje, n. die Accommodation, C., Zv.
56256. prilagojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prilagoditi; kajk.- Valj. (Rad).
56257. prilȃjati, -jam, -jem, vb. pf. bellend kommen.
56258. prilȃjnati, -am, vb. pf. leiernd kommen, Z.
56259. prílast, f. = lizanje, besseres Futter, das der Kuh während des Melkens gereicht wird, Mur., Cig., Jan., Mik., C., Met.; (prelast) C., Št., Svet. (Rok.); — koren: lьz- (lizati), Mik. (Et.).
56260. prilȃstək, -stka, m. das Attribut ( gramm.), Jan.
56261. prilastíłən, -łna, adj. zueignend, ( gramm.), Mur., Jan.
56262. prilastíti, -ím, vb. pf. zueignen: = v last dati, Dict.; p. si kaj, sich etwas zueignen, Mur., Cig., Jan., nk.
56263. prilastováti, -ȗjem, vb. impf. zueignen, Mur., Cig., Jan.
56264. prilaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prilastiti, nk.
56265. prilȃvkati, -am, vb. pf. 1) bei der Nachlese gelangen, Z.; — 2) durch Nachlese erwerben, Z., ZgD.
56266. priláziti, -lȃzim, vb. pf., Cig., Jan., pogl. prilesti.
56267. prilȃžič, m. der Helfer im Lügen, Mik., Valj. (Rad).
56268. prilę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) sich dazulegen, Z.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; suknja, oblačilo se ti prileže, Cig.; prileže se mu, kakor kravi sedlo, C.; izkazilo, kako se je resnici prilegel občinski proračun, die Nachweisung der Ergebnisse des Gemeindevoranschlages, Levst. (Nauk); — wohlbekommen, behagen, gut anschlagen; to se mi je prileglo! das hat gemundet!
56269. prilę̑ga, f. 1) das Concubinat, Cig., Jan.; — 2) das Passen, die Angemessenheit, C.
56270. prilẹ́gati, -lẹ̑gam, -žem, vb. impf. ad prileči; 1) sich dazuzulegen pflegen: Beischlaf pflegen, M.; — 2) p. se, sich anfügen, passen; oblačilo se ne prilega, Cig.; — wohlbekommen, behagen, munden; jed se mu prilega, Jurč.
56271. priləgáti, -lážem, vb. pf. 1) hinzulügen, Cig.; — 2) p. komu kaj, jemandem lügenhafterweise etwas beilegen, anlügen, Cig.; — 3) mit Lügen aufgezogen kommen, Cig.
56272. priləgótən, -tna, adj. bequem, C.
56273. prilę́kati, -am, vb. impf. ad prilekniti, Cig.
56274. prilę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. (ein Kleid) aufschlagen, Cig., C.
56275. prilę̑ntati, -am, vb. pf. 1) landen, Mur.- Cig.; — 2) rudernd anlangen, Z.
56276. prilẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) das Pflaster ( z. B. für eine Wunde): živosrebrni p., das Quecksilberpflaster, Cig.; — 2) eine Art böser Krätze, C.; (prilip, Cig.); — 3) pokrit prostor zunaj hleva ob steni, kamor se n. pr. praprot (za steljo) spravlja, Gor.; (prílẹp, -lẹpa, Notr.); — 4) neka riba, der Schiffhalter (echeneis), Erj. (Z.).
56277. prilẹpčáti, -ȃm, vb. pf. kleben machen, ankleben, C.
56278. prilẹ̑pək, -pka, m. 1) das Angeklebte, das Anklebsel, Cig., Jan.; das Pflaster, Bes., nk.; — das Placat, Jan. (H.); — 2) ein an ein größeres Gebäude gefügter Zubau, M., Lašče- Levst. (Rok.); — 3) das Anhängsel, Lašče- Levst. (Rok.); — das Flickwort, Cig.; — das Suffix, C.; — 4) die Napfschnecke (patella caerulea), Unije (otok)- Erj. (Torb.); ( die Klebeauster, Cig.).
56279. prilẹpíti, -ím, vb. pf. ankleben, Cig., Jan., C., nk.; p. svečico, Krelj; moje kosti so k mojemu mesu prilepljene, Dalm.; ribica se prilepi k barki, Kast.; p. se, sich ankleben, Cig.; jezik se je k nebu prilepil, C.; — prilepljen, angebaut, Levst. (Pril.); — duša se prilepi (klammert sich) na posvetno, Kast.; — p. se h komu, sich an jemanden hängen, Cig.
56280. prilẹpljáłən, -łna, adj. anklebend: prilepljalni jeziki, anleimende (agglutinierende) Sprachen, Jes.
56281. prilẹ́pljati, -am, vb. impf. ad prilepiti, Cig., nk.
56282. prilẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. = prilepljati, (-povati) Cig., Jan., Trub.- Let.
56283. prilẹ́pniti, -lẹ̑pnem, vb. pf. = prilepiti, Z., C., Burg. (Rok.); — p. se česa: jezik se neba prilepne, C.
56284. prilẹ̑sje, n. die Gegend am Walde, Valj. (Rad).
56285. priləskətáti se, -ətȃm se, -áčem (-ę́čem) se, vb. pf. schimmernd kommen oder gelangen, Cig.
56286. prilẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. herangekrochen kommen; kača je prilezla izpod skale; — langsam herbeikommen; komaj je starček prilezel do doma.
56287. prilèt, -lę́ta, m. das Anfliegen, der Anflug, der Zuflug, Cig., Jan.
56288. prilẹ́tati, -lẹ̑tam, -čem, vb. impf. ad prileteti, Cig., Jan.
56289. priletávati, -am, vb. impf. = priletovati.
56290. prilẹ́tən, -tna, adj. bejahrt; p. mož.
56291. priletẹ́ti, -ím, vb. pf. herangeflogen kommen; lastovke so nazaj priletele; sekira je v steno priletela, die Axt fuhr an die Wand an, Cig.; — angerannt, angeschossen kommen; p. kakor strela, kakor puščica, Cig.
56292. priletẹ́vati, -am, vb. impf. ad prileteti, Jan.
56293. priletováti, -ȗjem, vb. impf. ad prileteti.
56294. prilę́žən, -žna, adj. 1) anliegend ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — 2) passend, bequem, Cig., Jan., Cig. (T.), C.; — bolniku priležna jed, Glas.; prav všečna in priležna prilika, Jurč.; — mundend: tečen in priležen kruh, Ravn.
56295. prilę̑žnik, m. der Kebsmann, Cig., Jan.
56296. prilę́žnost, f. die Angemessenheit, C.; die Bequemlichkeit, Cig., Jan.; telesna p., Cv.
56297. príličən, -čna, adj. 1) parabolisch, Cig.; allegorisch, Jan.; — 2) gelegenheitlich, Mur.; — 3) passend, gelegen, bequem, Mur., Cig., Jan., Met., Dol.; ni mi prilično, es passt mir nicht, Svet. (Rok.); najbolj prilično mi je bilo tako storiti, Dol.; izrekovanje za ušesa, pismo in pesem prilično narediti, Vod. (Izb. sp.); entsprechend, Cig., Jan., Cig. (T.); — correspondierend ( math.), Cig. (T.); — 4) geschickt, Cig., C.; prilično, auf eine geschickte Art, Cig.; p. biti za kaj, Anlage zu etwas haben, Cig.; — 5) anständig, schicklich, Cig., Jan., Cig. (T.), (prilı̑čən) Met.
56298. priličeváti, -ȗjem, vb. impf. ad priličiti, Cig.
56299. príličica, f. dem. prilika, Ravn.- Valj. (Rad).
56300. prilíčiti, -im, vb. pf. anpassen, accommodieren: p. kaj čemu, Cig. (T.); besede priličiti mladeniškemu umu, Vod. (Izb. sp.); hlevi so priličeni dozdanjemu gospodarskemu poslopju, Levst. (Pril.); vsaka (rakova noga) je priličena svojemu namenu, Erj. (Izb. sp.); p. se, sich accommodieren, Cig.; — assimilieren, Jan. (H.).
56301. príličnost, f. 1) die Angemessenheit, Z.; die Conformität, Cig.; — die Bequemlichkeit, die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Geschicklichkeit, die Fähigkeit, die Tauglichkeit, Cig., ogr.- Valj. (Rad); nima priličnosti za duhovski stan, Z.; — 3) prilı̑čnost, die Anständigkeit, Cig., Jan.; zunanji službi božji priličnost napraviti, Ravn.- Valj. (Rad).
56302. prilíjati, -am, vb. impf. = prilivati, Mur., Cig.
56303. prilik, m. der Breithammer, V.-Cig.
56304. prílika, f. 1) das Abbild, das Ebenbild, Dol.- Cig., Jan., Cig. (T.); človek se najlaže peča s svojo priliko (mit seinesgleichen), Jurč.; — das Sinnbild, Cig., Jan.; — das Gleichnis, die Parabel, Mur., Cig., Jan.; v prilikah, gleichnisweise, Cig.; — 2) die Gelegenheit, Mur., Cig., Jan.; lepa prilika, günstige Gelegenheit, Cig., Jan., jvzhŠt.; o priliki, gelegentlich, Jan.; nebenher, Cig.; prihraniti si kaj za drugo priliko, Levst. (Zb. sp.); krčma je stala na priliki (war günstig gelegen), LjZv.; ta hiša stoji na taki priliki kakor moja, Svet. (Rok.); na lepo priliko priti, in günstige Verhältnisse kommen, Z.; priliko dati, Gelegenheit, Veranlassung geben, Cig.; — 3) die Geschicklichkeit, C.; nima nobene prilike za kmeta, Z.; — prı̑lika, Valj. (Rad).
56305. prilı̑kati, -am, vb. pf. = primeriti, vergleichen, Z., Glas.
56306. prilikovȃnje, n. die Assimilation, Jan. (H.).
56307. prilikováti, -ȗjem, vb. impf. ad prilikati, priličiti, 1) vergleichen, Z., Glas.; — 2) assimilieren, Jan. (H.).
56308. prílip, m. neka trta, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); — prim. prilep.
56309. prilípniti, -lı̑pnem, vb. pf. ankleben, Jan., Mik. (Et.); — p. se, sich anfügen, passen: tako se je prilipnilo ali prileglo, ko bi bilo pripahnjeno, Mik. (Et.).
56310. prilı̑stək, -stka, m. das Nebenblatt, Cig. (T.), Tuš. (B.).
56311. prilı̑tək, -tka, m. der Zuguss, Cig.
56312. prilíti, -líjem, vb. pf. dazugießen; vode (k) vinu p.; rožici p., eine Blume begießen, Npes.-Schein.
56313. prilı̑v, m. 1) der Zuguss, Cig.; — 2) die Flut (im Meere), Jan., Cig. (T.), Sen. (Fiz.); ( rus.).
56314. prilívati, -am, vb. impf. ad priliti; dazugießen.
56315. prilı̑včək, -čka, m. = hlebček iz testa, kateremu so kaj posebnega prilili, Gor.
56316. prilı̑vək, -vka, m. das Dazugegossene, der Zuguss, Cig., C.; — der Zusatz (bei Metallen), Cig.
56317. prilı̑vka, f. der Dickfuß, der Triel (charadrius oedicnemus), V.-Cig., Frey. (F.).
56318. prilízati se, -žem se, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, Cig.; — prim. prilizniti se.
56319. prilizàv, -áva, adj. schmeichlerisch, Dict., Trub., Dalm., Kast.
56320. prilizávati se, -am se, vb. impf. = prilizovati se, Mur., jvzhŠt.
56321. prilizȃvəc, -vca, m. der Schmeichler, Meg., Dalm., Trub., Kast., Volk.
56322. prilizávost, f. schmeichlerisches Wesen, C.
56323. prilizȃvski, adj. schmeichlerisch, C.
56324. prilizȃvščina, f. die Schmeichelei, C.
56325. prilı̑zək, -zka, m. die Schmeichelei, C.
56326. prilizljìv, -íva, adj. gern schmeichelnd, schmeichlerisch.
56327. prilízniti, -lı̑znem, vb. pf. p. se komu, sich bei jemandem einschmeicheln, durch Schmeichelei seine Gunst erwerben, Mur., Cig., Jan.; ta se zna p., jvzhŠt.; — priliznjen, schmeichlerisch: priliznjeno vedenje, priliznjen človek.
56328. prilı̑znjenəc, -nca, m. der Schmeichler, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), jvzhŠt.
56329. prilı̑znjenka, f. die Schmeichlerin, Cig., Jan.
56330. prilı̑znjenost, f. schmeichlerisches Wesen, Cig., Jan.
56331. prilizováłən, -łna, adj. schmeichlerisch, Schmeichel-, Cig., Jan.
56332. prilizovȃnje, n. das Schmeicheln, die Schmeichelei(en).
56333. prilizováti se, -ȗjem se, vb. impf. schmeicheln: p. se komu, sich bei jemandem einzuschmeicheln suchen, ihm schmeicheln.
56334. prilizovȃvəc, -vca, m. der Schmeichler.
56335. prilizovȃvka, f. die Schmeichlerin.
56336. prilizovȃvski, adj. schmeichlerisch.
56337. prilizȗn, m. der Schmeichler ( zaničlj.), M., Cig. (T.); der Speichellecker, Cig.
56338. priljúbiti, -im, vb. pf. lieb, gefällig, angenehm machen: p. komu kaj, C.; liebgewinnen: p. si koga, kaj, Jan., C., Navr. (Let., Kop. sp.); ko je človek priljubil ljudi, iti mora dalje, Erj. (Izb. sp.); jaz bi si ga ne mogla p., Dol.- M.; krava je tele priljubila, kadar je pripušča k vimenu, Z.; kar rečeš, hočem p., was du sagst, damit will ich fürlieb nehmen, Svet. (Rok.); — p. se komu, sich bei jemandem beliebt machen, von ihm liebgewonnen werden, Cig., Jan.; on bi se mi ne mogel p., Dol.- M.; priljubljen, beliebt, nk.
56339. priljúbljati, -am, vb. impf. ad priljubiti, Navr. (Spom.), nk.
56340. priljúbljenəc, -nca, m. der Liebling, Navr. (Kop. sp.).
56341. priljubljeváti, -ȗjem, vb. impf. = priljubljati, nk., (-bovati) Cig.; p. se ljudstvu, nach Popularität haschen, Cig. (T.).
56342. priljubljìv, -íva, adj. einschmeichelnd, Jan. (H.).
56343. priljúdən, -dna, adj. leutselig, menschenfreundlich.
56344. priljúdnost, f. die Leutseligkeit; die Menschenfreundlichkeit.
56345. príloč, f. = priroč, die Pflugsterze, ogr.- C.; — prim. preloč.
56346. prilǫ́čiti, -im, vb. pf. zuordnen, beigesellen, Jan., C., Trub.; Matija je bil k apostolom priločen, Dalm.
56347. prilòg, -lǫ́ga, m. 1) die Beilage, Cig.; — der Beitrag, M., Cig. (T.); p. za šolo, DZ.; mrtvaški prilogi v cerkvi, die Leichenopfergänge, Levst. (Nauk); prilogi k Prešernovemu životopisu, LjZv.; — 2) das Beiwort, das Adjectiv, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) der Vampyr, Notr., Bistrica- Levst. ( LjZv.); — tudi: prílog, Valj. (Rad).

   55.748 55.848 55.948 56.048 56.148 56.248 56.348 56.448 56.548 56.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani