m (55.948-56.047)

55948. prigrı̑zək, -zka, m. der Imbiss, Cig., Jan., M.
55949. prigrízniti, -grı̑znem, vb. pf. dazu essen, zubeißen; prinesite kaj, da bomo imeli kaj prigrizniti (namreč: k pijači).
55950. prigrizováti, -ȗjem, vb. impf. ad prigrizniti; zubeißen, Cig.; cuker k čaju p., nk.
55951. prigŕniti, -nem, vb. pf. 1) ein wenig verhüllen, Z.; — 2) am Ende ein wenig umfalten ( z. B. eine Decke): prt je predolg, prigrni ga, Dol.- Levst. (Rok.).
55952. prigrústən, -stna, adj. ekelhaft, C.; prigrustno mišljenje, Krelj.
55953. prigrustíti, -ím, vb. pf. ekelhaft machen: jed komu p., Lašče- Levst. (M.); p. se, ekelhaft werden, kajk.- Valj. (Rad); konjsko meso je mej nami prigruščeno, Lašče- Erj. (Torb.).
55954. prigruščénje, n. der Ekel, Habd.- Mik., C.
55955. prigrúzniti se, -grȗznem se, vb. pf. = prigrustiti se, Gor.
55956. prigúgati, -am, vb. pf. p. jo, p. se, herangewackelt kommen, Cig., Jan.; anhutschen, Cig.
55957. prigȗncati, -am, vb. pf. = prigugati, Jan.
55958. prihacáti, -ȃm, vb. pf. heranwatscheln: medvedka prihaca naproti, Vod. (Izb. sp.); velik medved prihaca proti meni, Bes.
55959. prihajáč, m. 1) einer, der irgendwo Unterstand hat, Svet. (Rok.); der Quartiergast, C.; za prihajača je pri kom, kdor ne služi, ampak le prihaja na nedoločen čas in pomaga delati, kadar nima drugega opravka, Gor., jvzhŠt.; — 2) der Ankömmling, Cig., Jan., C.; der Fremde, C.; — 3) = prežar, C.
55960. prihȃjanje, n. das Ankommen, das Kommen; p. vojakov, der Anmarsch der Soldaten, Cig.
55961. prihȃjati, -am, vb. impf. ad priti; 1) herankommen, ankommen, kommen; gostje že prihajajo; pošta prihaja zvečer in odhaja v jutro; noč, zima prihaja; po sestro p., abholen zu kommen pflegen; odkod to prihaja? was ist die Ursache davon? na misel mi često prihaja, ich verfalle oft auf den Gedanken; — voda prihaja, das Wasser steigt, Cig.; — bei jemandem Unterstand haben: p. h komu, Svet. (Rok.) = za prihajača biti, jvzhŠt.; — 2) werden: če dalje lepši prihaja, Kr.- M.; moder p., Ravn.; težko mi prihaja, es wird mir übel, Cig., Jan.; = slabo mi prihaja, Z.; ( prim. it. diventare, werden).
55962. prihajȃvəc, -vca, m. der Ankömmling, Jan.; pozni p., DSv.
55963. príhək, -hka, adj. gäh, Pohl., Mur.; — steil: prihka streha, Z.
55964. prihinávčiti, -ȃvčim, vb. pf. erheucheln, Jan.
55965. prihíšən, -šna, adj. beim Hause befindlich, Haus-, M.; prihı̑šna žival, das Hausthier, UčT.
55966. prihiševáti, -ȗjem, vb. pf. erwirtschaften, M.
55967. prihitẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) eilend kommen, herbeieilen; — 2) durch schnelles Arbeiten einbringen: p., kar je zamujenega, Mur., Cig., Jan., Vrt., Kr.; kar danes zamudim, bom jutri prihitel, Met.
55968. prihitẹ́vati, -am, vb. impf. ad prihiteti.
55969. prihı̑tljaj, m. 1) die schnelle Ankunft, M.; — 2) p. računski, der Rechnungsvortheil, V.-Cig.
55970. prihitrẹ́ti, -ím, vb. pf. = prihiteti, eilend kommen, C.; (prihitriti, C., ogr.- M.).
55971. prihlačáti, -ȃm, vb. pf. in weiten Beinkleidern kommen, Cig., Jan.; Turki so prihlačali k nam, Gor.- M.
55972. prihlapčeváti, -ȗjem, vb. pf. als Knecht dienend erwerben.
55973. prihlidẹ́ti, -ím, vb. pf. daherzuwehen anfangen, C., Z.; veter prihlidi, es kommt ein Windzug, Z.
55974. prihlíniti, -hlı̑nem, vb. pf. haftig, schnell herbeikommen, C.; — prim. hlip.
55975. prihlíniti, -hlı̑nim, vb. pf. 1) erheucheln, Cig., Jan.; — 2) p. se, heuchelnd herankommen, M.; sich einheucheln: p. se komu, Cig.
55976. prihlipẹ́ti, -ím, vb. pf. schwer athmend kommen, C.
55977. prihòd, -hǫ́da, m. 1) die Ankunft; p. vojakov, ladje; kakov prihod smo k vam imeli? Dalm.; p. Gospodov; — solnčni p., der Sonnenaufgang, C.; — 2) die Zukunft: na p., in Zukunft, C.; — 3) der Ertrag (eines Ackers), Cig.; — die Rente, Cig. (T.); zemljiščni p., die Grundrente, Cig. (T.); — 4) der Zugang, Cig.; prihod do gozda je zelo težaven, ker so od vseh plati strmine, Ig (Dol.); — 5) der Ankömmling, Trub., Mik.; — tudi: príhod, Valj. (Rad).
55978. prihodár, -rja, m. = prihodkar, der Rentmeister, Cig.; — hs.
55979. prihodȃrstvọ, n. das Rentamt, Cig.
55980. prihǫ̑dək, -dka, m. das Einkommen, die Rente; prihodki, die Einkünfte, das Einkommen.
55981. prihǫ́dən, -dna, adj. 1) fremd: prihǫ̑dni, der Fremdling, Dict., Dalm.; — 2) = prihodnji.
55982. prihodíšče, n. 1) der Zugang: lepo p. pri hiši, Gor.; — 2) der Ertrag (eines Ackers), Notr.- Cig.; — das Einkommen, Trub., Jsvkr., Rog., Bas., Notr.- Levst. (M.); letno p., Trub.; prihodišča kake službe uživati, Jap. (Prid.).
55983. prihóditi, -hǫ́dim, vb. pf. p. si kaj, sich durch Gehen erwerben, Cig.
55984. prihǫ̑dkar, ** -rja, m. der Rentmeister, Jan.
55985. prihọ̑dnja, f. 1) die Ankunft, Dict., kajk.- Valj. (Rad); — 2) der Willkommtrunk, den der Wirt bei der Ankunft einer frischen Weinladung gibt, Z., Ig.
55986. prihodnják, m. der Rentier, Jan. (H.).
55987. prihǫ̑dnji, adj. künftig; prihodnji čas, die künftige Zeit, das Futurum, Jan.; v prihodnje, künftighin.
55988. prihǫ̑dnjič, adv. künftigesmal, künftighin.
55989. prihǫ̑dnjik, m. das Futurum ( gramm.), Jan.
55990. prihrȃna, f. 1) die Reserve, C.; nadomestna p., die Ersatzreserve, Levst. (Nauk); — 2) der Reservatpunkt, Cig.
55991. prihrȃnək, -nka, m. das Ersparte, das Ersparnis, Jan., Šol., C.
55992. prihrániti, -im, vb. pf. aufsparen: p. komu kaj; reservieren; podoficirjem prihranjena službena mesta, DZ.; p. imenovanje, die Ernennung vorbehalten, DZ.; — ersparen; zdaj se težko kaj prihrani.
55993. prihránjati, -am, vb. impf. ad prihraniti, Cig.
55994. prihránjenəc, -nca, m. 1) das Hegereis, Cig.; — 2) prihranjenci, die Reservisten, nadomestni prihranjenci, die Ersatzreserve, Levst. (Nauk).
55995. prihranjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prihraniti.
55996. prihranljìv, -íva, adj. sparsam, C.
55997. prihranljívost, f. die Sparsamkeit, Jan., C.
55998. prihrę́ščati, -ím, vb. pf. unter Krachen, Knistern kommen, mit Ungestüm kommen, C.
55999. prihrę́titi se, -im se, vb. pf. zum Ekel werden, Z.
56000. prihrípati, -pam, -pljem, vb. pf. heiser hustend herbeikommen.
56001. prihrópsti, -hrópem, vb. pf. röchelnd kommen, Mur.
56002. prihrúščati, -ím, vb. pf. rauschend herbeikommen, Jan. (H.).
56003. prihrúti, -hrújem, vb. pf. tosend herankommen, mit Ungestüm heranstürmen; voda, truma ljudi je prihrula, vojske so prihrule, C.
56004. prihŕzati, -am, vb. pf. wiehernd herbeikommen.
56005. prihúliti se, -hȗlim se, vb. pf. 1) sich anducken, sich anschmiegen, Cig.; sich dazuneigen, C.; — 2) gebückt und schleichend herankommen, Cig.; — 3) den Rücken krümmen, sich ducken, Cig., Jan.; p. se k zemlji, Vrt.; prihuljen, nach vorwärts gebeugt, Cig., Jan., Gor.- Mik., Nov.- C.; p. od žalosti, Cig.; p. hoditi, gebückt einhergehen, Cig., C.; — p. se, sich verstellen, C.; prihuljen, verstellt, tückisch, Cig., Jan.
56006. prihúliv, adv. ( part. praet.) in gebückter Stellung: p. hoditi, Lašče- Erj. (Torb.); p. sedeti, Vrt.; — prim. prihuliti se.
56007. prihȗljenəc, -nca, m. der Duckmäuser, der Heuchler, Cig., Jan.
56008. prihȗljenka, f. die Duckmäuserin, die Heuchlerin, Cig., Jan.
56009. prihȗljenost, f. die Gebeugtheit, Cig., C.; — die buckelige Demuth, schleichendes Wesen, Cig.
56010. prihváliti, -im, vb. pf. p. si kaj, durch Loben etwas erwerben, sich etwas erloben, Šol.
56011. priíglati, -am, vb. pf. annadeln, Cig.
56012. priigráti, -ȃm, vb. pf. 1) spielend kommen; — solze v oči priigrajo, Thränen treten in die Augen, Burg.; — p. se, spielend herankommen: valovi krotki so se priigrali, Str.; — 2) durch Spielen erwerben; erspielen, ertändeln; beim Spiel gewinnen; kar je priigral, je vse zopet zaigral.
56013. priíhtẹti, -im, vb. pf. schluchzend kommen.
56014. priískati, -íščem, vb. pf. 1) suchend kommen, M.; — 2) durch Suchen erwerben, C.
56015. prijádrati, -jȃdram, vb. pf. segelnd ankommen, einlaufen, Cig., Jan., nk.
56016. prijadriti, -im, vb. pf. = prijadrati, Cig.
56017. prijȃhati, -ham, -šem, vb. pf. angeritten kommen, reitend gelangen; pet vojakov je prijahalo; prijahali smo do reke.
56018. prijȃtar, -rja, m. = prijatelj, C., SlGor.- Vest. I. 59.
56019. prijȃtelj, m. 1) der Freund; dober p.; prijatelja sva (si); (govori se nav. prijatəł, -tla); — 2) ovčji p., größere und kleinere Klette (lappa maior et minor), Stopice na Tolm.- Erj. (Torb.).
56020. prijateljeváti, -ȗjem, vb. impf. freundschaftlich verkehren: p. s kom, Navr. (Kop. sp.); prijateljevali so z Benečani, SlN.
56021. prijáteljiti, -ȃteljim, vb. impf. befreunden: p. koga s kom, Cig.; p. se s kom, jemandes Freund werden, ihn Freund heißen, (-tliti) Cig.
56022. prijateljìv, -íva, adj. freundlich: ljubezniv, p. mož, prijateljivo se držati proti bratom, (-tliv) Trub.; freundschaftlich, (-tljiv) Mur.
56023. prijȃteljkinja, f. = prijateljica, Mur., Mik., C., ogr.- Valj. (Rad).
56024. prijateljstvováti, -ȗjem, vb. impf. in Freundschaft leben: p. s kom. C., Zora.
56025. príjati, -am, vb. impf. günstig sein, zusagen, wohlthun, Cig. (T.), Zv., Erj. (Som.), nk.; beli kruh mu ni prijal, Vrt.; — hs.
56026. prijȃtnik, m. = prijatelj, C., Volk.
56027. prijȃva, f. die Anmeldung, nk.; — die Berufung: prijavo ali pritožbo podati zaradi ukrepov, Berufung ergreifen gegen die Beschlüsse, Levst. (Nauk).
56028. prijáviti, -jȃvim, vb. pf. 1) anmelden, C.; — 2) veröffentlichen, nk.
56029. prijȃvkati, -am, vb. pf. jammernd kommen o. gelangen.
56030. prijȃzən, -zni, f. die Gunst, die Huld, Dict., Mik., Jan., Cig. (T.), C.; p. in milost ("Huld und Gnade"), Krelj; da Bog nam svojo p. in dobroto izkaže, Trub.; prijazen in zvest izkazati ("Wohlwollen und Treue"), Dalm.; — die Freundlichkeit, Habd.- Mik., Jan., C., Bes.; — die Freundschaft, Meg., Trub.- Mik., Kast., Vod.- Levst. (M.), ogr.- C.; prijazen je storil z Ahabom, Dalm.
56031. prijazljìv, -íva, adj. freundlich, Habd.- Mik.; holdselig, (prijȃzljiv) Mur.; (iz: prijaznljiv).
56032. prijȃznica, f. die Holdin, Mur.; prijaznice, die Grazien, Vod. (Pes.).
56033. prijȃznik, m. der Holde, Mur.; der Freund, Mur., C.
56034. prijázniti, -ȃznim, vb. impf. Freundschaft stiften, Z.; befreunden: p. koga s kom, Cig.
56035. prijaznìv, -íva, adj. huldvoll, freundlich, Alas., Jan., C., Krelj- Mik., Skal.- Let., Jsvkr., Vrt.; prijaznivo, in freundlicher Weise, Trub.; prijaznivo vkup prebivati, Dalm.
56036. prijaznívən, -vna, adj. = prijazniv, ogr.- M.
56037. prijebiš, adj. indecl. unehelich: p. otroci, Gor.- Mik.
56038. priję́čati, -ím, vb. pf. 1) ächzend herbeikommen, Cig.; — 2) durch Ächzen erwerben, erächzen, Cig.
56039. prijẹ́dati se, -am se, vb. impf. Possen reißen, Kras.
56040. prijẹ̑dəc, -dca, m. der Possenreißer, Kras.
56041. prijẹ̑dnik, m. der Mitesser, der Kostgänger, Guts.- Cig., Jan.
56042. priję́njati, -am, vb. pf. nachgeben; višjemu prijenjaj, nižjemu prizanesi! Mur.; p. komu na čem, jemandem etwas nachlassen ( z. B. an der Strafe, am Preise), Cig.; tudi: p. od cene, Cig.; — die Spannung vermindern, nachgeben, Cig.
56043. prijenjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad prijenjati.
56044. prijenljìv, -íva, adj. nachgiebig, Mur., Cig., Jan.
56045. prijenljívost, f. die Nachgiebigkeit, Mur., Cig., Jan.
56046. priję́tən, -tna, adj. angenehm; p. duh, prijetna sapa, prijetno življenje.
56047. priję́ti, prímem, vb. pf. 1) erfassen, ergreifen; veliki obeti, malo prijeti = viel versprechen, wenig halten, Z.; z roko, s kleščami p. kaj; trdo, napak p. kaj; p. koga za roko, za ušesa, jemanden bei der Hand, bei den Ohren nehmen; p. se za nos = sich an seiner Nase zupfen; majoliko p. za roče; p. za meč, za orožje, zum Degen, zu den Waffen greifen; narobe p. za kaj, etwas verkehrt anfassen; — p. za delo, Hand ans Werk legen; v hiši ni prijel za nobeno delo, Erj. (Izb. sp.); festnehmen, einfangen, p. tatu; konj je ušel, pa so ga kmalu prijeli; — einen Angriff thun, angreifen; sovražnika p.; — trdo koga p., jemanden hart hernehmen; = v strah p. koga, Jan.; za besedo p. koga, jemanden beim Worte nehmen; — befallen; mrzlica, krč me prime; — p. se, sich packen, handgemein werden; psa se primeta, vojski se primeta; — 2) p. se, etwas erfassen und daran haften o. hangen bleiben: p. se za vejo; s kremplji se p., sich ankrallen, Cig.; pijavka se je prijela, der Blutegel hat sich fest angesogen, Cig.; p. se kakor klop, sich wie eine Zecke anhängen; prah se prime posode, obleke; prime se ga vse kakor smole = er ist ein Dieb, Cig.; — Wurzeln treiben, greifen: posajene rastline, cepljena drevesa se primejo; — bolezen se človeka prime (steckt einen an), Cig.; ime se ga je prijelo, der Name blieb ihm, Z., Jurč.; nič se ga več ne prime, bei ihm verfängt nichts mehr; srca se p., zum Herzen gehen, Jan.; — p. se koga, sich jemandem anschließen u. sich an ihn halten, Cig.; — p. se česa, Hand an etwas legen, in Angriff nehmen: dela se p.; — 3) = prejeti, empfangen, Alas., Jan.; tako ima le-ta Gospod prijet biti na zemlji, Trub.; p. krst, Krelj; v svojo hišo koga p., Krelj; Bog te primi! sei gegrüßt! Alas., Dict.; prijel sem pismo, Npr.- Erj. (Torb.).

   55.448 55.548 55.648 55.748 55.848 55.948 56.048 56.148 56.248 56.348  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani