Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (5.501-5.600)

  1. domoljúbnost, f. patriotische Gesinnung, Cig., Jan.
  2. domółsti, -mółzem, vb. pf. das Melken beenden.
  3. domorǫ̑dəc, -dca, m. 1) kdor se je porodil na domu: jaz sem domorodec, ti si se priženil, Svet. (Rok.); — 2) der Eingeborne, der Inländer, Mur., Cig. (T.), ogr.- M., DZ.; — 3) = domoljub, Cig., Jan.; prim. domoroden 2).
  4. domorǫ́dən, -dna, adj. 1) einheimisch, Cig., Jan., M.; — 2) = domoljuben, Cig., Jan., Nov.; v tem pomenu se rabi morda po zgledu besede: bogoroden.
  5. domorǫ̑dka, f. 1) die Eingeborne, Cig.; — 2) die Patriotin, Cig., nk.
  6. domorǫ̑dkinja, f. = domorodka 2), Jan., nk.
  7. domorǫ̑dnik, m. der Eingeborne, Šol., DZ.
  8. domorǫ́dnost, f. 1) die Eingeburt, Cig.; — 2) = domoljubnost, Cig.
  9. domorǫ̑dstvọ, n. = domorodnost 2), Cig., Jan.
  10. domotáti, -ȃm, vb. pf. das Haspeln beenden.
  11. domotǫ́žən, -žna, adj. heimkrank, Jan., nk.
  12. domotǫ̑žje, n. das Heimweh, Cig. (T.), nk.
  13. domotǫ́žnost, f. = domotožje, Jan., M., nk.
  14. domọ́v, domọ̑v, adv. nachhause; (tako pišejo stari pisatelji in novejše knjige in govori se tudi široko po Slovenskem); — prim. domu.
  15. domovalíšče, n. das Domicil, Cig., DZ.; stanovitno d., stetiger Wohnsitz, DZ.
  16. domovȃnje, n. 1) das Domicilieren; — 2) das Domicil, Dict., Cig., Jan., C.; na svetu nimamo stanovitnega domovanja, Škrinj.; d. imeti, wohnhaft sein, C.; Po svojem svetem raji, Po svojem svetem domovanji, Npes.- Kres; Ukaz želj vleče v tvoje domovanje, Preš.
  17. domováti, -ȗjem, vb. impf. domicilieren, wohnhaft sein, hausen, Jan., C., DZ.
  18. domovȃvəc, -vca, m. = prebivavec, Vod. (Izb. sp.).
  19. domǫ́vən, -vna, adj. 1) Haus-: domovna najmarina, die Hauszinssteuer, Levst. (Nauk); — 2) Heimats-: domovna občina, die Heimatsgemeinde, Nov.; heimatlich, Cig.
  20. domovína, f. 1) das heimische Haus sammt den Grundstücken, Haus und Hof, Mur.; dajte mi jo za ženo, da mi ona domovino zgospodinji, kakor je prav, Jurč.; — 2) die Heimat; — das Vaterland.
  21. domovı̑nəc, -nca, m. 1) = domačin, domar, der Hausgenosse, C.; — 2) der derselben Heimat Angehörende: občinski domovinci, Gemeindeangehörige, Levst. (Nauk); — der Landsmann, der Inländer, C., Let.; — 3) = domoljub, V.-Cig.
  22. domovı̑nski, adj. Heimats-, Vaterlands-, heimatlich, vaterländisch; domovinska pravica, das Heimatsrecht, d. list, der Heimatschein, Levst. (Nauk); domovinska ljubezen, Preš.
  23. domovı̑nstvọ, n. das Heimatsrecht, C., Nov., DZ., Levst. (Nauk).
  24. domǫ̑vje, n. die Heimat, Cig., Jan., C., nk.; z močjo ga vedeš na svoje sveto domovje, Ravn.; koprnela sta po ljubem domovju, Ravn.
  25. domọ̑vka, adv. = domov, Jarn., Kor.; ( prim. movka, Guts., Npes.- Kres).
  26. domǫ̑vnica, f. der Heimatschein, Cig., Jan., nk.
  27. domǫ̑vnik, m. = domačin, domar, der Hausgenosse, C.
  28. domovǫ̑dstvọ, n. die Oekonomie, der Wirtschaftsbetrieb, Levst. (Pril.); — rus.
  29. domoznȃnstvọ, n. die Heimatskunde, die Vaterlandskunde, Cig. (T.).
  30. domožéljnost, f. = domotožje, Cig., Jan.
  31. domú, adv. = domov, nachhause; nastalo iz: domov ("domuv") in se v knjižni slovenščini napačno rabi nam. domov; — prim. Cv. III. 11., DSv. III. 57.
  32. dopı̑soma, adv. im Wege der Correspondenz, DZ.
  33. dopomȃgati, -am, vb. impf. ad dopomoči; d. k uspehu, einen Erfolg erzielen helfen, Zora.
  34. dopomóči, -mǫ́rem, vb. pf. verhelfen, Z.
  35. doprẹ́miti, -im, vb. pf. hinschaffen: d. koga, blago kam d., C.
  36. dorazȗmək, -mka, m. das Einvernehmen, DZ.
  37. dorazumẹ́ti se, -ẹ̑jem (-ẹ̑m) se, vb. pf. sich ins Einvernehmen setzen, DZ.
  38. dorǫ̑mati, -am, vb. pf. pilgernd gelangen.
  39. dosegamal, adv. = do sega malu, bisher, C.
  40. dosehmȃł, * adv. = dosihmal, Guts.
  41. dosehmáłən, * -łna, adj. bisherig, M., jvzhŠt.
  42. dosihmȃł, adv. bisher; dosihmal, hvala Bogu še nismo stradali, kako že bo posihmal; tudi: dòsihmał, jvzhŠt.
  43. dosmẹ́jati se, -smẹ́jem se, vb. pf. aufhören zu lachen, Cig.
  44. dosmrdẹ́ti, -ím, vb. pf. do nas je dosmrdelo, der Gestank drang bis zu uns, Mik.
  45. dosmŕtən, -tna, adj. lebenslänglich, Cig., Jan., C., nk.; dosmrten ud kakega društva, nk.; dosmrtni dohodek, die Leibrente, Jan.
  46. dosmrtnína, f. (kar dosmrtni udje pri društvih vplačujejo), der Beitrag auf Lebenszeit (bei Vereinen), C., nk.
  47. došumẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) brausend, rauschend gelangen; — 2) aufhören zu brausen, zu rauschen.
  48. dotołmáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) aufhören zu dolmetschen; — 2) genügend, mit Erfolg verdolmetschen, erklären.
  49. doúmən, -mna, adj. erfassbar, fasslich, Cig. (T.); doumno pripovedovati, LjZv.; doumno je, es ist begreiflich, Str.
  50. doumẹ́tən, -tna, adj. unterrichtsfähig, verständig, C.
  51. doumẹ́ti, -umẹ̑jem, -mẹ̑m, vb. pf. (mit dem Verstande) erfassen, Cig. (T.); ne morem d., ich kann nicht begreifen, Zv.
  52. doúmiti, -ȗmim, vb. pf. d. koga, zur Einsicht bringen, überzeugen, Poh.- C.; — d. se, sich besinnen, C.; zur Einsicht gelangen, verstehen, Poh.- C.
  53. doumljívost, f. die Fassungskraft, Cig. (T.).
  54. dragokamenár, -rja, m. der Juwelier, C.
  55. dragomȃst, f. = draga mast, Cig., Jan.; pogl. balzam; — hs.
  56. dragomȃstnik, m. = dlakavi ravš, planinski balzam, das rauhhaarige Alpenröslein (rhododendron hirsutum), Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Vrt.
  57. drāhma, f. grški denar, die Drachme.
  58. drāma, f. dejanje, ki se vrši na gledališčnem odru; pos. neka vrsta gledališčnih iger, ki je v sredi med tragedijo in komedijo; das Drama, Jan., Cig. (T.), nk.
  59. dramātičən, -čna, adj. dramatisch, Jan., Cig. (T.), nk.
  60. dramātik, m. der Dramatiker, Jan., nk.
  61. dramātika, f. die Dramatik.
  62. dramātiški, adj. dramatisch, Jan.
  63. dramatizováti, -ȗjem, vb. impf. dramatisieren, Cig.
  64. dramatūrg, m. der Dramaturg.
  65. dramaturgı̑ja, f. znanstvo o spisavanju in igranju gledališčnih iger, die Dramaturgie.
  66. drȃmcati, -cam, vb. impf. = dramiti, C.
  67. dramílọ, n. das Weckmittel, der Weckruf, Cig. (T.), Vod. (Pes.).
  68. drámiti, -im, vb. impf. aus dem Schlafe (oder Schlummer) rütteln, wecken; d. zaspanca; — pren. aufmuntern; d. mlačneže.
  69. dramı̑vəc, -vca, m. der Aufmunterer, Valj. (Rad).
  70. drȃmlja, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  71. dramljè, -ę́ta, n. = dramlja, Tolm.- Erj. (Torb.).
  72. dramolēt, m. mala drama, das Dramolet, Cig. (T.).
  73. drȃmpati, -pam, -pljem, vb. impf. unsanft aufrütteln, wecken, vzhŠt.- C.
  74. drẹ̑m, m. 1) der Schlummer, Habd.- Mik., Mur., Jan., Cig. (T.); — 2) die Schläfrigkeit, kajk.- Valj. (Rad); — 3) der Schlaftrunk, kajk.- Valj. (Rad); — tudi: drẹ́m, Valj. (Rad).
  75. drẹmák, m. der Schläfrige, SlN.
  76. drẹ́malica, f. das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), SlGor.- C.
  77. drẹmalíšče, n. die Schlummerstätte, Cig.
  78. drẹmálọ, n. der Schlafhans, Cig., Valj. (Rad).
  79. drẹ́manje, n. das Schlummern; tudi: dremȃnje, Cv.
  80. drẹ̑mar, -rja, m. der Schläfrige, ogr.- C.
  81. drẹ̑marica, f. die Schläfrige, ogr.- C.
  82. drẹ́mati, -mam, -mljem, vb. impf. kleine Augen machen, daran sein einzuschlafen, schlummern; vsi že dremljemo: pojdimo spat! — tudi: dremlje se mi, es schläfert mich.
  83. drẹmàv, -áva, adj. schläfrig, Cig., Jan., Mik., Kr.
  84. drẹmȃvčica, f. die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig.
  85. drẹmȃvəc, -vca, m. 1) der Schläfrige, der Verschlafene, Cig., Jan., vzhŠt.- C., Kr.; — 2) die Schlaflust, Cig., Jan., Kr.; dremavec me je prijel, Z.; d. me je presilil, C.; drẹ́mavəc, BlKr.- DSv.; — 3) der Bärlapp (lycopodium clavatum), C., Vod. (Bab.).
  86. drẹmȃvica, f. der Halbschlummer: v dremavici sem bil, Svet. (Rok.); — das Schlummerfieber, Cig.
  87. drẹmȃvka, f. 1) verschlafenes Weib, Cig.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), Tuš., Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  88. drẹmávost, f. die Schlummersucht, Cig.
  89. drẹ́mavt, * m. schläfriger Mensch, Cig.
  90. drẹ̑mək, -mka, m. der Schlummer, Cig., Vrt.
  91. drę́məlj, -mlja, m. der Prügel, Cig., C.; — prim. bav. tremel, stvn. dremil, Levst. (Rok.).
  92. drẹ́mən, -mna, adj. schläfrig, vzhŠt.- C.
  93. drẹ̑mež, m. 1) der Schlaftrunkene, C.; — 2) der Schlummer, Cig., Jan., C.; — 3) die Schläfrigkeit, Cig.; — die Lethargie, Cig. (T.); splošni d., Zv.
  94. drẹ̑mlja, f. 1) schläfriges Weib, Gor.; — 2) das Schneeglöckchen (galanthus nivalis), C.; — 3) ein Zeichen aus Lappen, das der Schafhirt auf seinen Stab bindet, wenn er auf die Alpe zieht, Štrek.
  95. drẹmljȃnje, n. = dremanje, Schönl.- Valj. (Rad).
  96. drẹmljáti, -ȃm, vb. impf. = dremati, Dict.
  97. drẹmljàv, -áva, adj. = dremav, Valj. (Rad).
  98. drẹmljȃvəc, -vca, m. der Schläfrige, Dict., Valj. (Rad).
  99. drẹmljȃvka, f. die Schläfrige, Cig.
  100. drẹmljìv, -íva, adj. 1) schlummerig, schläfrig, Cig., Jan.; — 2) schlafbringend, Cig.

   5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501 5.601 5.701 5.801 5.901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA