Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (52.748-52.847)

  1. pravovę̑rəc, -rca, m. der Rechtgläubige, Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
  2. pravovę́rən, -rna, adj. rechtgläubig, Mur., Cig., Jan., nk.
  3. pravovę̑rnica, f. die Rechtgläubige, Mur., Cig., Jan.
  4. pravovę̑rnik, m. der Rechtgläubige, Mur., Cig., Jan., kajk.- Valj. (Rad).
  5. pravovę́rnost, f. die Rechtgläubigkeit, Mur., Cig.
  6. pravovę̑rski, adj. rechtgläubisch, Mur.
  7. pravovę̑rstvọ, n. der rechte Glaube, die Orthodoxie, die Rechtgläubigkeit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
  8. pravovírən, -rna, adj. nach den richtigen Quellen, quellenmäßig, Jan.
  9. pravoznȃnəc, -nca, m. der Rechtsgelehrte, der Jurist, Cig., Jan., nk.
  10. pravoznȃnstvọ, n. die Rechtsgelehrsamkeit, die Jurisprudenz, Cig., Jan., pravoznanstva se naučiti, nk.
  11. prȃvšən, -šna, adj. richtig, normal, Mur., Cig., Nov.; gehörig: pravšna oblika, v pravšnem redu, DZ.; v pravšni daljavi, in angemessener Entfernung, Levst. (Cest.); pravšno preudarivši vse okolnosti, mit billiger Erwägung aller Verhältnisse, DZ.
  12. prȃvšnost, f. die Richtigkeit, die Normalität, die Billigkeit, Cig., Jan., Cig. (T.).
  13. právzòr, -vzóra, m. das Urbild, das Prototyp, Jan., DZ., Zora.
  14. právzórən, -rna, adj. pravzǫ̑rni meter, der Normalmeter, DZ.
  15. prȃz, m. der unbeschnittene Schafbock, der Widder, Cig., C., Pivka- Mik., Kras, Brkini- Erj. (Torb.).
  16. prázdən, -zdna, adj. (prvotna oblika) = prazen, Mur., Mik., Krelj.
  17. prázen, -zna, adj. leer; p. sod, p. papir, prazna glava; prazni kraji, öde Gegenden; p. dobrega, Ravn.; — gehaltlos, schal; prazna pijača; prazna pesem; — nichtig, eitel; prazne besede, leere Worte; p. izgovor, eine leere Ausrede; prazna vera, der Aberglaube; p. up, eitle Hoffnung; p. strah, unbegründete Furcht; p. hrup, blinder Lärm; p. nič, eitel Nichts, Cig.; p. strel, ein blinder Schuss, Jan. (H.); ta je prazna, das sind faule Fische, Cig.; ni prazna, es ist nicht ohne, Cig.; — vergeblich; prazno pot storiti, Cig.; prazen udarec, ein Fehlstreich, Cig.; — vacant: prazno mesto; — prazni čas, die Muße, Cig., Jan.; prazna ura, die Freistunde, V.-Cig.
  18. praznę̑n, adj. = prazničen, C., GBrda; — prim. pražnjen.
  19. práznica, f. 1) die Niete (ein Los, das nichts gewinnt), Jan. (H.); — 2) die Hure, ogr.- Valj. (Rad); die Ehebrecherin, ogr.- Mik.
  20. práznik, m. 1) der Feiertag, der Festtag; božični prazniki; zapovedan p., ein gebotener Feiertag; p. posvečevati, den Feiertag heiligen; vsak dan imeti p. = lustig leben, Cig.; — šolski p., der Ferialtag, šolski prazniki, die Ferien, Cig., Jan., nk.; sodnji prazniki, Gerichtsferien, Jan.; — 2) der Hurer, ogr.- Valj. (Rad); — der Ehebrecher, Habd.- Mik.
  21. praznikováti, -ȗjem, vb. impf. einen Feiertag begehen, ein Fest feiern, Mik., SlN.
  22. praznína, f. 1) leerer Raum; praznine puščati za pripise, DZ.; — die Leere, Jan., Cig. (T.); Torricellijeva p., Sen. (Fiz.); — die Lücke, Jan., Cig. (T.), LjZv.; — 2) die Wüste, Guts., Cig.
  23. prázniški, adj. feiertagsmäßig, festlich, C., Z., Zora.
  24. prázniti, -im, vb. impf. leeren; kupice p.; räumen, Cig.; p. sobo, Jan.
  25. praznję̑n, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: danes si praznjen = oblečen si kakor o praznicih, praznjeno platno = tenko p., Plužna- Erj. (Torb.); — prim. praznen.
  26. praznóba, f. die Leere, Mur., Cig., Jan.
  27. praznǫ̑ča, f. = praznota, Kremp.- M.
  28. praznoglȃvəc, -vca, m. der Hohlkopf, Jan. (H.).
  29. praznoròk, -rǫ́ka, adj. mit leeren Händen, Cig., Jan.
  30. práznost, f. 1) die Leerheit, die Leere; die Schalheit, die Nichtigkeit; die Eitelkeit; die Vergeblichkeit, Cig., Jan.; — 2) die Hurerei, ogr.- Mik., Valj. (Rad).
  31. praznovȃnje, n. 1) das Müßigsein, die Muße, Cig.; — 2) die festliche Begehung, die Feier; p. rojstnega dneva, p. petdesetletnice.
  32. praznováti, -ȗjem, vb. impf. 1) nicht arbeiten, feiern, müßig sein, Cig., Jan., Trub., Mik., Dol.; faulenzen, M., Volk.; — 2) festlich begehen, feiern; p. svoj god, obletnico; — 3) Unzucht treiben, Habd.- Mik., ogr.- C., M.; šesta zapoved prepoveda, naj ne praznujemo, ogr.- Valj. (Rad).
  33. praznovȃvəc, -vca, m. kdor praznuje (god i. t. d.), Valj. (Rad).
  34. praznovę̑rəc, -rca, m. ein abergläubischer Mensch, Mur., Cig., Jan., nk.
  35. praznovę́rən, -rna, adj. abergläubisch, Mur., Cig., Jan., nk.
  36. praznovę̑rnik, m. = praznoverec, Mur., nk.
  37. praznovę́rnost, f. die Abergläubigkeit, Mur.
  38. praznovę̑rski, adj. abergläubisch, Mur., nk.
  39. praznovı̑t, adj. müßig: le-tukaj ta meč nema praznovati ni praznovit biti, Trub. (Post.); praznovita, nestanovita srca, Trub. (Post.).
  40. práža, f. etwas Geröstetes, Jarn., Mik.; pos. = pražene sveže češplje, Gor.
  41. prȃžəc, -žca, m. dem. prag, Valj. (Rad).
  42. prȃžək, -žka, m. dem. prag, Valj. (Rad).
  43. prȃženək, -nka, m. der Krapfen, C.
  44. práženje, n. das Rösten, das Schmoren.
  45. pražíłən, -łna, adj. zum Rösten dienend, Röst-, Cig.
  46. pražı̑łnica, f. der Röstapparat: p. (za kavo), die Kaffeetrommel, Cig.
  47. pražílọ, n. der Röstapparat: p. (za kavo), die Kaffeetrommel, Cig.
  48. prážiti, prȃžim, vb. impf. schmoren, rösten, prägeln; praženo meso, SlGor.; pražen krompir, geröstete Erdäpfel, Gor., SlGor.; dünsten, Cig., Jan.; pražena jabolka, gedünstete Äpfel, Gor.; im Fett backen: krape, jajca p., SlGor.; tudi: zabel p., SlGor.
  49. prážnjen, adj. = pražnji, feiertagsmäßig: trije prážnjeni petki za sv. Jurijem, Npr. ( Vas Krn)- Erj. (Torb.); (pražnena srajca, Zv.).
  50. prážnji, adj. festtäglich; pražnja obleka, das Feiertagsgewand; pražnje se obleči; — fein: pražnje predivo, platno, pražnja srajca; — pražnja moka, das Mundmehl, Z.
  51. pȓcati se, -am se, vb. impf. brunften (o kozah), BlKr.
  52. pȓč, m. neskopljen kozel, der Ziegenbock, Vreme- Erj. (Torb.), LjZv.
  53. 1. pŕča, f. = golša, der Kropf, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  54. prčánəc, -nca, m. = 1. prča, Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  55. pŕčiti se, -im se, vb. impf. brunften (von Ziegen), Cig.
  56. pȓčkati, -am, vb. impf. = paberkovati po trtah, GBrda- Erj. (Torb.).
  57. pȓd, m. der Furz, Cig.
  58. 1. pŕda, f. 1) = rit, Cig., Jan., C., BlKr.; — 2) eine fagottartige Schalmei aus Baumrinde, Gor.- Mik.; = trobentica, ki si jo na vzpomlad napravijo otroci od lubja, Skrilje- Erj. (Torb.).
  59. 2. pŕda, f. = obleka, ki jo za nevesto neso na dan poroke, (iz nem. Bürde?) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  60. prdáča, f. eine Art gelbe Pflaume, C., vzhŠt.
  61. pŕdalọ, n. 1) = rit, Mur., Cig., Mik.; — 2) der Farzer, Lašče- Levst. (M.).
  62. prdè, -ę́ta, m. der Farzer, Lašče- Levst. (M.).
  63. pȓdəc, -dca, m. 1) der Furz; tudi: prdə̀c, -dcà, Valj. (Rad); — 2) = 1. prda 2), trobentica od lubja narejena, jvzhŠt.
  64. prdẹ́ti, -ím, vb. impf. farzen; prdi kakor konj.
  65. pȓdež, m. 1) der Furz, Valj. (Rad); — 2) der Farzer, Valj. (Rad).
  66. pȓdih, m. = živalski mehur, die Thierblase, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  67. pȓdlja, f. = prdača, eine Art Pflaume, C.
  68. prdljìv, -íva, adj. kdor pogostoma prdi, C., M.
  69. prdljı̑vəc, -vca, m. = prdljiv človek, Jan. (H.).
  70. prdljı̑vka, f. = prdača, eine Art Pflaume, C.
  71. pŕdniti, pȓdnem, vb. pf. einen Furz gehen lassen.
  72. prdovràč, -áča, m. der Quacksalber, C.
  73. prè, adv. wie man sagt, wie es heißt, angeblich, Cig., Jan., vzhŠt.; ima pre denarje, man sagt, er habe Geld, Cig.; on je pre prišel, er soll gekommen sein, Mik.; (skrčeno iz: prejo = pravijo, C.; prim.: dosti jih je, prejo, poginilo, Hal.- C.).
  74. pre-, I. adv. ( praef.) 1) pomenja poviševanje: — allzu, zu: premlad, prestar, previsok, prekratek, premalo, prezgodaj; — sehr, überaus; prekrasen, prelep, preljub, presvet; — pred samostalniki: preblato, prelepota, premodrost, premraz, allzugroßer Koth, überausgroße Schönheit etc., Mik. (V. Gr. IV. 237.); — 2) nam. pra-: prebaba, preded; — II. praef. pomenja: 1) premikanje skozi kaj, črez kaj, prek česa: durch-; prebiti (desko), durchschlagen, prebosti, durchbohren, premočiti, durchnässen, preplavati, durchschwimmen; — über-; preskočiti (plot), darüberspringen, überspringen; preplaviti, überschwemmen; — 2) da dejanje ali stanje trpi skozi neki čas in preko nekega časa: durch-, über-; premoliti (cele noči), durchbeten, prečuti, prebedeti, durchwachen, prebiti, prestati, überstehen, prenočiti, übernachten; — 3) premikanje iz kraja v kraj: über-; prepeljati (na brodu), überfahren; preseliti se, überfiedeln; prenesti, übertragen; — 4) premembo: um-; preobleči, umkleiden, previti (otroka), anders einwickeln, prevezati, anders binden, prekrstiti, umtaufen, prestlati, umbetten; — 5) premikanje ob čem in mimo česa: vorüber-; prejti (čas hitro prejde), preteči (ura je pretekla), vorübergehen; über-: preslišati, überhören; — 6) premikanje mimo česa (koga) in še dalje, torej tudi preseganje: über-; prehiteti, überholen, preteči, prerasti, im Laufen, Wachsen übertreffen, premoči, überwinden, prevpiti, überschreien; — 7) da kako dejanje presega mero: über-; preobjesti se, sich zu sehr anessen, sich überessen, prevzdigniti se, etwas zu Schweres heben, sich überheben, pregnati (konje), zu sehr antreiben; — 8) začetek dejanja: pregovoriti, pregledati (navadneje: izpre-).
  75. preȃrati, -am, vb. impf. überackern, noch einmal pflügen, Dol.- Mik.
  76. preȃrjati, -am, vb. impf. = prearati, Cig., Jan.
  77. prebadáč, m. der Durchstecher, Cig.
  78. prebadálọ, n. ein Werkzeug zum Durchstechen, Cig.
  79. prebȃdati, -am, vb. impf. ad prebosti; durchstechen, durchbohren; otroke so s sulicami prebadali; papir z iglo p.; p. tvore, die Blutschwäre aufstechen.
  80. prebarantáti, -ȃm, vb. pf. (Waren) absetzen, Z., Nov.
  81. prebarkováti, -ȗjem, vb. impf. ausfratscheln, C.; — prim. barati.
  82. prebȃrvati, -am, vb. pf. von neuem färben, umfärben; neu anstreichen.
  83. prebarvováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebarvati.
  84. prebásati, -bȃšem, vb. pf. überpacken, umladen, Cig., Jan.
  85. prebasováti, -ȗjem, vb. impf. ad prebasati, Jan.
  86. prebáviti, -bȃvim, vb. pf. 1) aushalten, ertragen, Cig., Jan., Št.; vse nadloge p., Hal.- C., jvzhŠt.; bom že prebavil tudi brez tega, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Guts., Cig., Jan., nk.
  87. prebȃvje, n. das Verdauungssystem, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  88. prebávljanje, n. 1) das Ertragen, das Auskommen, Št.; — 2) das Verdauen, Cig., nk.
  89. prebávljati, -am, vb. impf. ad prebaviti; 1) aushalten, ertragen: nadloge p., Hal.- C.; auslangen, auskommen, C.; prebavljam, kakor morem, ich komme aus, so gut ich kann, jvzhŠt.; — 2) verdauen, Cig., Jan., nk.
  90. prebdẹ́ti, -ím, vb. pf. = prebedeti, Cig., Jan.
  91. prebəckáti, -ȃm, vb. pf. durchstochern.
  92. prebẹ́da, f. prebeda! Jammerschade! Jan.
  93. prebədẹ́ti, -ím, vb. pf. durchwachen; cele noči p.
  94. prebẹ̀g, -bẹ́ga, m. 1) das Überlaufen, die Desertion, Cig., Jan.; — 2) der Überläufer, Cig., Jan.; ( hs.).
  95. prebẹ́gati, -am, vb. impf. ad prebegniti, Cig.
  96. prebẹ́gniti, -bẹ̑gnem, vb. pf. hinüberfliehen, überlaufen, Cig., Jan.
  97. prebẹ́liti, -im, vb. pf. 1) von neuem weißen, frisch tünchen; hišo p.; — 2) durch Schweißen reinigen, ausschweißen: železo v ognju p., Cig.
  98. prebendár, -rja, m. der Pfründner, der Präbendar, Cig., DZ.
  99. prebēndnik, m. = prebendar, Jan.
  100. prebę̑r, m. = prebir, C.

   52.248 52.348 52.448 52.548 52.648 52.748 52.848 52.948 53.048 53.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA