m (52.448-52.547)

52448. požáliti, -im, vb. pf. bedauern, bereuen, Mur.; svoje grehe p., ogr.- C.
52449. požaljénje, n. die Bemitleidung, Mur., kajk.- Valj. (Rad); — die Bereuung, Mur., C.
52450. požaljeváti, -ljȗjem, vb. impf. ad požaliti, bedauern, bereuen, Z.
52451. požalováti, -ȗjem, vb. impf. = obžalovati, Mur., ogr.- C.
52452. požȃr, m. 1) der Brand, die Feuersbrunst; velik p.; gozdni p., der Waldbrand, Cig., Jan.; — 2) der Ort, wo Reisig u. dgl. verbrannt worden und etwas angebaut worden ist, Z., Kor.- SlN.
52453. požȃrən, -rna, adj. auf den Brand sich beziehend, Brand-: požarna straža, die Brandwache, Jan.; požarna bramba, die Feuerwehr, nk.
52454. požȃrnica, f. das Mastkraut (sagina), Medv. (Rok.).
52455. požȃrnik, m. der Feuerlöscher, Cig., C.
52456. požȃrovəc, -vca, m. = vresje, das Heidekraut (erica vulgaris), Štrek.
52457. požebráti, -ȃm, vb. pf. ein Gebet ( z. B. nach Bettlerart) sprechen, C., Z.
52458. póžeg, -žę́ga, m. 1) der Ort, den man mit Feuer ausgereutet hat, C.; — 2) der Brand (am Korn), C.
52459. požę́gnati, -am, vb. pf. segnen; — pogl. blagosloviti.
52460. požę̑htanəc, -nca, m. die Laugenasche, Cig.
52461. požę̑htati, -am, vb. pf. in der Lauge einweichen, einlaugen, sechteln: perilo p.
52462. požȇlək, -lka, m. die Begierde, das Begehren, Mur., Cig.; (požełək?).
52463. poželẹ̑nje, n. die (empfundene) Begierde, das Verlangen; imeti p. po kupici vina; polteno p., die sinnliche Begierde, Cig. (T.); — nav. poželjénje.
52464. poželẹ́ti, -ím, vb. pf. p. česa, ein Verlangen nach etwas empfinden; poželel je vina; poželel je še enkrat videti očeta; — p. komu kaj, jemandem etwas anwünschen, Cig.
52465. poželẹ́vati, -am, vb. impf. ad poželeti; wünschen, verlangen, begehren, Cig. (T.), Zora.
52466. požȇljnik, m. ein lüsterner Mann, C.
52467. poželováti, -ȗjem, vb. impf. = poželevati, Mur.
52468. pǫ́žena, f. kozje ime, Erj. (Torb.).
52469. požéniti, -žę́nim, vb. pf. (Männer nacheinander) verheiraten; vse svoje sinove je poženil; — p. se, (nacheinander) heiraten (von Männern); moji vrstniki so se že vsi poženili.
52470. požę́nščiti, -im, vb. pf. verweiblichen, Cig.
52471. požę̑rati, -am, vb. impf. = požirati, Mur.
52472. požerẹ́ti, -ím, vb. pf. bitter (ranzig) schmecken, Gor.
52473. požerúh, m. 1) der Nimmersatt, der Vielfraß; — 2) = požirak, C.
52474. požerȗn, m. der Menschenhai (squalus carcharias), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
52475. požę́ti, -žánjem, vb. pf. mit der Sichel allmählich abschneiden, absicheln, abernten; vso pšenico smo požele.
52476. požę̑tnik, m. = požetnjak, Jan.
52477. požetnják, m. das Brot, das für das Schnitterfest gebacken wird, das Erntebrot, Jan.
52478. požgár, -rja, m. kraj, kjer se je hosta požigala: na požgarju rada ajda raste, Gor.
52479. požgáti, -žgèm, vb. pf. nacheinander verbrennen; posekano grmovje p.; obleko umrlih bolnikov p.; — verfeuern, verbrennen: veliko drv p.; — = pokaditi, verrauchen: veliko tobaka p., jvzhŠt.; — niederbrennen, einäschern; mesto, vasi p.; — absengen, versengen ( v. Reif): ajdo je slana požgala, Glas.
52480. požgəčkáti, -ȃm, vb. pf. = poščegetati, Z., Dol., jvzhŠt.
52481. požìg, -žíga, m. die Verbrennung, die Einäscherung, Cig., Jan.; — = zažig, die Brandlegung, Cig., Jan.
52482. požígati, -am, vb. impf. ad požgati; verbrennen, niederbrennen, sengen; na njivi dračje, hosto požigajo, da je rodovitnejša; sovražniki požigajo po deželi.
52483. požigȃvəc, -vca, m. der Mordbrenner, Cig., Jan.; — der Brandleger, Cig., Jan.
52484. požigȃvka, f. die Mordbrennerin, Mur.; — die Brandlegerin, Jan.
52485. požílka, f. = bazilika, das Basilienkraut (ocymum basilicum), C.
52486. požínjati, -am, vb. impf. ad požeti; das Getreide schneiden, Cig.
52487. požı̑njka, f. das Schnittermahl nach der Getreideernte, Cig., Gor.- Mik., C.
52488. požı̑r, m. der Schluck, Mur., Cig., Jan., C.
52489. požirák, m. 1) der Anfang der Speiseröhre, der Schlund, Guts., Mur., Cig., Jan.; kost mu je v požiraku obtičala, jvzhŠt.; — 2) der Wasserschlund, vzhŠt.
52490. požirȃłnik, m. 1) die Speiseröhre, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Erj. (Som.); — 2) ein Ort, wo das Wasser in die Erde fließt, der Wasserschlund, Cig., Savinska dol.
52491. požirȃłniški, adj. požiralniška jama, eine Schlauchhöhle, Jes.
52492. požirálọ, n. die Speiseröhre, Mur., Cig.
52493. požiráš, m. = požeruh, Habd.- Mik.
52494. požı̑rati, -am, vb. impf. ad požreti; schlucken, verschlucken, verschlingen; težko požiram, ker me golt boli; komarje precejate, kamelo pa požirate, Valj. (Rad); oblo p., gierig fressen, Cig.; — jama vodo požira, Z.; — verzehren: ogenj požira les, Cig.; zidanje veliko denarjev požira, jvzhŠt.; — einstecken: grenke molče p., bittere Worte ruhig einstecken; debele p. = einen guten Magen haben ( fig.), Cig.
52495. požirávati, -am, vb. impf. = požirati, ogr.- Valj. (Rad).
52496. požirȃvəc, -vca, m. = požeruh: človek p. in vinopivec, ogr.- Valj. (Rad).
52497. požı̑rčək, -čka, m. dem. požirek; das Schlückchen.
52498. požı̑rək, -rka, m. der Schluck; en p. vode.
52499. požirkováti, -ȗjem, vb. impf. schluckweise trinken, C.
52500. požı̑tək, -tka, m. = užitek, der Genuss, C.
52501. požíti, -žı̑jem, vb. pf. = použiti, aufzehren, Mur.
52502. poživahníti, -ním, vb. pf. lebhaft machen: barva se poživahni, das Colorit wird gehoben, Šol.
52503. požı̑vək, -vka, m. das Labsal, die Erquickung, Cig., Jan., C.; najslajši p., Glas.
52504. poživínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. = poživiniti, Mur.
52505. poživíniti, -ı̑nim, vb. pf. zum Vieh machen, entmenschen; — p. se, zum Vieh werden, verthieren, verwildern; poživinjen, verthiert.
52506. poživı̑njenost, f. der Zustand der Verthierung, moralische Versunkenheit, Cig., Nov., SlN.
52507. poživíti, -vím, vb. pf. beleben, erquicken, laben; p. koga z jedjo, Cig.; ta kapljica poživi človeka! jvzhŠt.; dež poživi suho prst, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se s čim, sich mit einer Sache erquicken; p. se s sadjem, Ravn.- Valj. (Rad); — p. se, frisch werden, Cig.
52508. požívljati, -am, vb. impf. ad poživiti; beleben, erquicken, Cig., Jan., nk.
52509. poživljȃvəc, -vca, m. der Erquicker, Cig.
52510. poživljìv, -íva, adj. belebend, erquickend, Mur., C., M.
52511. poživótən, -tna, adj. was am Körper ist, Mur.; poživotni očut ( phil.), die Körperempfindung, Cig. (T.).
52512. poživotíti se, -ím se, vb. pf. gut bei Leibe werden, Cig.
52513. požlabudráti, -ȃm, vb. pf. 1) nacheinander ableiern: svoje coprniške litanije p., Bes.; — 2) ein wenig plauschen oder schwatzen, Z., C.
52514. požlȃhtati se, -am se, vb. pf. = požlahtiti se, Cig.
52515. požláhtiti se, -im se, vb. pf. in Verwandtschaft treten, Cig.
52516. požláhtniti, -im, vb. pf. veredeln; požlahtnjeno sadje; — adeln, Jan.
52517. požlahtnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad požlahtniti; veredeln.
52518. požlahtnjevȃvəc, -vca, m. der Veredler, Cig.
52519. požlapotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = žlapotaje pojesti, požlempati, C.
52520. požledíti se, -ím se, vb. pf. sich mit Eis überziehen, Z.; požlejena pot, Z.; drevje se je požledilo, Rez.- C.
52521. požlę̑pica, f. 1) Wasser mit Koth und Schnee vermischt, die Patsche, Cig., Jan., C.; danes je grda p., Dol.; — 2) = požledica, poledica, das Glatteis, Cig., C., Kras, Lašče- Erj. (Torb.), jvzhŠt.
52522. požòk, -žǫ́ka, m. der Schupf, Cig.
52523. požǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. ein wenig stupfen, Z.; mit einem spitzigen Ding ein wenig wühlen, purren, Cig.
52524. požołtẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich gelb werden, Jan., jvzhŠt.
52525. požołtẹ́vati, -am, vb. impf. allmählich sich gelb färben, Jan.
52526. požołtíti, -ím, vb. pf. gelb machen, gelb färben, Cig.
52527. požrdíti, -ím, vb. pf. mit dem Wiesbaum befestigen, Cig.; p. voz, C.
52528. požrẹ̑h, m. der Fresser, der Schlemmer, Dict., Valj. (Rad); p. in pijanec, Trub.; tudi: póžrẹh, -žrẹ́ha, ("požrih" Meg., Dalm.).
52529. požrẹ́kniti, -žrẹ̑knem, vb. pf. = požreti, Ščav.- C., Mursko polje- Vest.
52530. požrẹ̑šba, f. der Fraß an Gewächsen, z. B. am Hopfen, C.
52531. požrẹ́šən, -šna, adj. essgierig, gefräßig; p. kakor volk, Z.; — schlemmerisch, schwelgerisch, Mur., Cig., Jan.; — habgierig.
52532. požrẹševȃnje, n. die Fresserei, das Schlemmen, Cig.
52533. požrẹševáti, -ȗjem, vb. impf. schlemmen, in Fraß und Völlerei leben, schwelgen, Mur., Cig., Jan.
52534. požrẹ̑šnež, m. = požrešnik.
52535. požrẹ́šnica, f. ein verfressenes Weib, die Schlemmerin.
52536. požrẹ́šnik, m. ein gefräßiger Mensch, der Vielfraß; der Schlemmer.
52537. požrẹ́šnost, f. die Essgier, die Gefräßigkeit; die Schlemmerei, Fraß und Völlerei; — die Habgier.
52538. požrẹ́ti, -žrèm, vb. pf. durch die Kehle in den Magen bringen, verschlucken; koščico, iglo p.; kar je ozinil, ni mogel p. = er vermochte nicht das Unternommene auszuführen, Mur.; — auffressen: vse p., da nič ne ostane; — verschwelgen, verprassen, Cig.; — verschlingen ( fig.): vojska je mnogo ljudi požrla; pravde so mu ves denar požrle; — verbeißen: jezo p., Cig.; verschmerzen, verwinden; tega ne morem p., Cig.; marsikatero grenko sem moral požreti, manch bitteres Wort musste ich einstecken; vse krivice p., Jap. (Prid.); — besedo p. = prelomiti; še nikdar ni dane besede požrl, DSv.
52539. požŕkniti, -žȓknem, vb. pf. = požreti, ogr.- C.
52540. požŕtən, -tna, adj. = požrešen, Mur.- Cig., Jan., Glas.
52541. požȓtnež, m. = požeruh 1), Svet. (Rok.).
52542. požȓtnik, m. 1) = požeruh 1), Mur., Cig.; — 2) der Schwelger, Dalm.
52543. požrtnják, m. = požeruh 1), Cig., C.
52544. požrtvováti, -ȗjem, vb. pf. opfern, Cig. (T.).
52545. požúgati, -žȗgam, vb. pf. 1) drohen, Cig.; p. komu, einen bedrohen, Cig.; — 2) = užugati, bezwingen, überwinden, Cig., C., M.; übermannen, überwältigen: spanje ga je požugalo, Gor.; smeh ga je požugal, er musste lachen, Glas.
52546. požúliti, -im, vb. pf. abreiben: polomiti in p. pod, LjZv.
52547. požunəc, -nca, m. eine Art Trinkgeschirr (tudi: požonec), C.

   51.948 52.048 52.148 52.248 52.348 52.448 52.548 52.648 52.748 52.848  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani