Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (52.348-52.447)

  1. pozdẹ̑vək, -vka, m. die Muthmaßung, Z.; die Meinung, C.; — das Vorurtheil, C.; — der Dünkel, C.
  2. pózdi, adv. spät, Guts., Mur., C., pozdı̑, Rož.- Kres, Npes.-Schein.
  3. pozdràv, -zdráva, m. die Begrüßung; der Gruß; p. vrniti, den Gruß erwidern.
  4. pozdrȃvək, -vka, m. der Gruß, Jan.
  5. pozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) allmählich gesund machen; p. se, allmählich gesund werden; nič se ne morem p.; — 2) einen Gruß entbieten, grüßen, begrüßen; pozdravi mi brata! rekel te je lepo pozdraviti, er lässt dich schön grüßen; pozdravi ga v mojem imenu! grüße ihn meinerseits, Cig.; pozdravljen (-na, -ni)! sei (seid) gegrüßt! — p. se, einander grüßen; srečala sta se, pa se nista pozdravila.
  6. pozdravljáč, m. der Grüßer, Cig.
  7. pozdrávljati, -am, vb. impf. ad pozdraviti, 1) allmählich gesund machen; — 2) grüßen; mati te pozdravlja, die Mutter lässt dich grüßen.
  8. pozdravljȃvəc, -vca, m. der Grüßer, Mur., Cig.
  9. pozdravljénje, n. der Gruß; p. poslati, prinesti komu od koga; pozdravljenjè, Schönl.- Valj. (Rad).
  10. pozdŕgniti se, -dȓgne se, vb. pf. pozdrgne se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  11. pozdrgováti se, -ȗje se, vb. impf. ad pozdrgniti se; pozdrguje se mi, ich empfinde Brechreiz, Staro Sedlo- Erj. (Torb.).
  12. pozdrȗzgati, -am, vb. pf. nach und nach zerquetschen, Z.
  13. pozèb, -zę́ba, m. der Frostschaden, C., Mariborska ok.- Kres; za jutri se je pozeba bati, BlKr.
  14. pozę̑b, f. = pozeb, m., Svet. (Rok.); pǫ́zeb, Valj. (Rad).
  15. pozę́bati, -am, vb. impf. ad pozebsti; durch Frost zugrunde gehen, abfrieren, Cig., Jan., C.; lan rad pozeba, Rut. (Zg. Tolm.).
  16. pozeblína, f. kar je pozeblo: n. pr. pozebla ozimina, Gor.
  17. pozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozebsti, = pozebati.
  18. pozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. durch Frost Schaden leiden oder zugrunde gehen; trta je pozebla, orehi so pozebli; kopriva ne pozebe = Unkraut verdirbt nicht; pozebel, abgefroren; pozebla ozimina.
  19. pozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. allmählich grün werden, C., Z., Zora.
  20. pozeleníti, -ím, vb. pf. allmählich grün machen, begrünen, Cig.; — p. se = pozeleneti, Cig.
  21. pózən, -zna, adj. spät; pozne ure; pozno je že; pozna jesen, der Spätherbst; — spätreifend: pozno sadje; — pozni ste, ihr seid spät gekommen, jvzhŠt.; — pozneje, später; — iz: pozden.
  22. pozəzováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt aufhüpfen, Svet. (Rok.); = poskakujoč hoditi, Dol.
  23. pozíbati, -bam, -bljem, vb. pf. ein wenig wiegen oder schaukeln, M., Z.
  24. pozid, m. = pozad, C.
  25. pozídati, -am, vb. pf. 1) nach und nach erbauen, Vrt.; pozidali so svoje hiše, LjZv.; — 2) bebauen, mit Gebäuden ausfüllen: p. selišče, Cig.; — 3) durch Mauern, Bauen verbrauchen: p. vse apno, kamenje, Cig.; p. veliko denarja, Let.
  26. pozı̑dnica, f. die Mauerbank, Cig.
  27. pozidováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozidati; bebauen, Cig.
  28. pozijáti, -ȃm, vb. pf. 1) gierig das Maul öffnen, um etwas zu packen, C.; — 2) ein wenig gaffen: p. v koga, jemanden ein wenig angaffen, Cig.
  29. pozijávati, -am, vb. impf. wiederholt das Maul, den Schnabel öffnen, Vrt.; — müßig gaffen, ogr.- C.
  30. pozı̑r, m. = ozir, die Beachtung, die Aufmerksamkeit, C., Pohl.- Valj. (Rad).
  31. pozı̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se, achthaben: p. se na kaj, C., Pohl. (Km.).
  32. pozitīv, m. die erste Vergleichungsstufe, der Positiv ( gramm.).
  33. pozìv, * -zíva, m. der Aufruf, Jan., nk.; poziv na vojsko, das Kriegsaufgebot, der Heerbann, Jan., Cig. (T.); die Aufforderung, Cig., Jan., C., nk.; die Berufung, Jan., nk.; die Vorladung, Cig., Jan., DZ., nk.; — die Einladung (zu einer Hochzeit u. dgl.), Cig., Jan.
  34. pozívati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; auffordern, einladen, Jan., nk.; Bog grešnike na pokoro poziva, kajk.- Valj. (Rad); — p. se na kaj, sich auf etwas berufen, Jan., Cig. (T.), nk.
  35. pozlačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad pozlatiti; vergolden.
  36. pozlačevȃvəc, -vca, m. der Vergolder, Cig., Jan.
  37. pozlačílọ, n., nam. pozlatilo, Cig., Jan., C.
  38. pozlȃta, f. die Vergoldung, Mur., Cig. (T.), Erj. (Min.); v pozlato priravnan, zum Vergolden hergerichtet, DZ.
  39. pozlatár, -rja, m. der Vergolder, LjZv., nk.
  40. pozlatíti, -ím, vb. pf. vergolden; jabolka z zlato peno p.; pozlačen, vergoldet.
  41. pozlatník, m. der Vergolder, Mur., Cig.
  42. poznáčiti, -znȃčim, vb. pf. bezeichnen, Jan. (H.).
  43. poznȃłəc, -łca, m. = poznavec, nk.
  44. poznȃnəc, -nca, m. = znanec, Jan. (H.).
  45. poznȃnje, n. das Kennen, die Kenntnis; poznanja vreden mož, Jurč.; p. blaga, die Warenkenntnis, Cig.; p. samega sebe, die Selbstkenntnis, Cig. (T.).
  46. poznȃtelj, m. = poznavatelj, der Kenner, Trst. (Let.).
  47. poznáti, -znȃm, vb. impf. kennen; po imenu, dobro, malo p. koga; p. se, sich gegenseitig kennen, bekannt sein; že dolgo se poznava; ne p. greha, die Sünde nicht kennen; — Kenner sein: p. rastline, ptiče; — anmerken; na očeh p., an den Augen abmerken; po sledu poznam, da je bil mlad zajec; — p. se, kenntlich sein; pozna se mu na obrazu, na očeh, man merkt es ihm am Gesichte, an den Augen an; ne pozna se mu, da je 60 let star; toliko smo vina vzeli iz soda, pa se še nič ne pozna.
  48. poznavȃtelj, m. der Kenner, C., nk.; poznavatelji in soditelji ženske lepote, Str.
  49. poznávati, -am, vb. impf. 1) nach und nach zu erkennen anfangen, Mur.; — 2) kennen, M., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  50. poznavȃvəc, -vca, m. der Kenner, Jan.
  51. poznȃvəc, -vca, m. der Kenner, Mur., Cig., Jan., C.
  52. poznȃvka, f. die Kennerin, Mur., Cig.
  53. póznəc, -znəca, m. der Spätlein, Valj. (Rad).
  54. poznìč, -íča, m. = poznik, Cig., Jan.
  55. poznı̑čək, -čka, m. dem. poznič, Lašče- Levst. (Rok.).
  56. pozník, m. ein in später Jahreszeit geborenes Thier, der Spätling, Cig.; (pǫ̑znik), Lašče- Levst.; — (krompir) p., späte Kartoffel, LjZv.
  57. pozníti, -ím, vb. impf. 1) verzögern ( phys.), Cig. (T.); — 2) pozni se, es wird spät, Cig.
  58. poznják, m. der Spätflachs, Cig.
  59. poznolẹ́tən, -tna, adj. Spätsommer-: poznolẹ̑tna noč, Str.
  60. pozóbati, -zǫ́bljem, vb. pf. aufpicken, (Beeren) aufessen; kokoši so zrnje pozobale; dva grozda, peščico črešenj sem pozobal; — konj je ves oves pozobal.
  61. pozòj, -zǫ́ja, m. der Drache, Habd.- Mik., Mur., Cig., Jan.; das Ungeheuer, BlKr.; pózoj, -zǫ́ja, Valj. (Rad).
  62. 1. pozòr, -zóra, m. die Obacht, die Acht, Jan., Šol.; pozor! Achtung! nk., Jan., nk.; tudi: pózor, -zóra; — hs.
  63. 2. pozòr, -zóra, m. die Nachreife, Cig.
  64. pozǫ̑rək, -rka, m. pozorki, spät reifendes, nachreifendes Obst, Mik., Notr.
  65. 1. pozórən, -rna, adj. aufmerksam, Jan., nk.
  66. 2. pozórən, -rna, adj. sonnseitig, = prisojen; pozǫ̑rna stran hriba, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  67. pozorẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) allmählich reif werden: pozorel si kakor jaz, Jurč.; — 2) noch ein wenig reifen, nachreifen, Cig.
  68. pozorẹ́vati, -am, vb. impf. ad pozoreti; nachreifen, Cig.
  69. pozoríti, -ím, vb. pf. noch ein wenig reifen lassen, Cig.; — p. se, noch ein wenig reifen, Cig., M.
  70. pozórnost, f. die Aufmerksamkeit, Jan., nk.
  71. pozorovȃłnica, f. das Observatorium, Jan.
  72. pozorováti, -ȗjem, vb. impf. beobachten, betrachten, Jan., Cig. (T.), C., nk.; — češ.
  73. pozòv, -zóva, m. = poziv, die Aufforderung, Cig., Jan., Levst. (Močv.), Navr. (Let.), DZ.
  74. pozovčı̑n, m. = pozavčin, C., M.
  75. pozóvič, m. der Hochzeitbitter, Habd.- Mik., vzhŠt.
  76. pozovı̑čka, f. die Hochzeitbitterin, Habd.- Mik.
  77. pozračnína, f. das Meteor, Cig. (T.), Jes.; svetlobna p., das Lichtmeteor, Jes.
  78. pózre, -eta, n. ( zaničlj.) ein junges Mädchen (von etwa 10—12 Jahren), C., vzhŠt., Polj.; — prim. posre.
  79. pozrẹ́ti, -zrèm, vb. pf. = pogledati: pozri name, Vod. (Pes.).
  80. pozvánəc, -nca, m. der Einberufene, Jan. (H.); — der Geladene, der Gast, Jan.
  81. pozvȃnjati, -am, vb. impf. ad pozvoniti; in kurzen Absätzen läuten, von Zeit zu Zeit läuten, durch Läuten Zeichen geben; med mašo pozvanja; — (hudemu vremenu) p., jvzhŠt.
  82. pozvȃnjčkati, -am, vb. impf. dem. pozvanjati; drozeg tudi pozvanjčka kakor slavec, SlN.
  83. pozvȃnje, n. die Berufung, Mur.
  84. pozváti, -zóvem, vb. pf. 1) rufen, herbeirufen, Mur., Cig., Jan.; p. piščeta, jvzhŠt.; berufen, Mur., Cig., Jan.; od odpravil p., abberufen, Cig.; — laden, einladen, Cig., Jan.; p. na kaj, k čemu, Cig., kajk.- Valj. (Rad); — vorladen, citieren, Cig., Jan.; pred sebe p. koga, Jan.; okrivljenca p. na sodbo, zatožence p. h kazenski razpravi, Levst. (Nauk); — auffordern, Cig., Jan.; p. koga na boj, nk.; žandarma jih pozoveta, naj se podajo, ogr.- Valj. (Rad); — 2) (po hs.) p. se, sich berufen, Cig. (T.).
  85. pozvȃvəc, -vca, m. der Aufforderer, (pozvalec) Navr. (Let.).
  86. pozvẹ́dati, -am, vb. impf. = pozvedavati, Jan.
  87. pozvẹdávati, -am, vb. impf. = pozvedovati.
  88. pozvẹ̑dba, f. die Erforschung, die Erhebung, Cig., Jan., nk.; vladne (uradne) pozvedbe, die amtlichen Erhebungen, nk.
  89. pozvẹ́dẹti, -zvẹ́m, vb. pf. durch Ausforschen in Erfahrung bringen, erheben; p., po čem se vino prodaja.
  90. pozvẹdovȃnje, n. das Nachfragen, die Umfrage, die Erhebung(en).
  91. pozvẹdováti, -ȗjem, vb. impf. ad pozvedeti; zu erfahren suchen, Erkundigungen einziehen, Erhebungen pflegen.
  92. pozvẹdovȃvəc, -vca, m. der Nachforscher, der Kundschafter.
  93. pozvenẹ́ti, -ím, vb. pf. einen Klang von sich geben, Z.
  94. pozvẹstíti se, -ím se, vb. pf. sich befleißigen, Jarn.
  95. pozvončkáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig klingeln, schellen, mit einem Glöckchen ein Zeichen geben, Cig.
  96. pozvončljáti, -ȃm, vb. pf. = pozvončkati, Cig., Jan.
  97. pozvoníti, -ím, vb. pf. ein wenig läuten, anläuten, mit der Glocke ein Zeichen geben; k maši p.; klingeln; pozvonil sem, pa nihče ni prišel odpirat.
  98. 1. požágati, -am, vb. impf. = požigati, Rož.- Kres.
  99. 2. požȃgati, -am, vb. pf. nacheinander versägen, aufsägen, Cig.
  100. požȃlba, f. die Bemitleidung, C.

   51.848 51.948 52.048 52.148 52.248 52.348 52.448 52.548 52.648 52.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA