m (52.248-52.347)

52248. površẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig rauschen, Cig.
52249. površína, f. die Oberfläche, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. naše zemlje, Jes.; — der Flächeninhalt, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
52250. povŕšiti, * -im, vb. pf. verfirsten, Cig.
52251. povȓšnež, m. oberflächlicher Mensch, C.
52252. povȓšnik, m. ein oberflächlicher Mensch, C.
52253. povȓšnja, f. = smetana, das Obers, Št.- Cig.
52254. površnják, m. oberflächlicher Mensch, der Flachkopf, Cig. (T.).
52255. povŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) ein wenig bohren; — 2) nachbohren, Cig.; luknjo p., das Loch mit dem Bohrer größer machen, ausräumen, Cig.
52256. povrtávati, -am, vb. impf. = povrtovati, nachbohren, Cig.
52257. povŕtavəc, -vca, m. der große Bohrer, C.
52258. povȓtən, -tna, adj. im Garten vorkommend, Garten-, Cig.; povrtna rastlina, die Gartenpflanze, Jan.
52259. povrtẹ́ti, -ím, vb. pf. ein wenig drehen; p. se, sich ein wenig drehen.
52260. povrtína, f. = povrtnina, Jarn., Mur., C.
52261. povrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad povrtati; nachbohren: p. luknje, Cig.
52262. povrtovȃvəc, -vca, m. einer, der nachbohrt, der Nachbohrer, Cig.
52263. povrtovína, f. das Gartengras, Dol.- Mik.
52264. povȓžək, -žka, m. die Brut: kačji p., C.
52265. povsed, povsedik, adv. = povsod, ogr.- C., Mik.
52266. povsǫ̑di, adv. = povsod, Cig., Jan., C., Mik.
52267. povsǫ̑dik, adv. = povsod, vzhŠt.- C., Mik.
52268. povsǫ̑tən, -tna, adj. überall vorhanden, Mur., Jan.; allgegenwärtig, Cig.; überall stattfindend: povsotni potop, Vod. (Izb. sp.); — pogl. povsodnji.
52269. povsǫ̑tnost, f. die Allgegenwart, Mur., Cig.
52270. povtíkati, -tı̑kam, -čem, vb. impf. nach der Reihe hineinstecken, C.
52271. povzbudíti, -ím, vb. pf. (nacheinander) aufmuntern, anregen, Jan.
52272. povzbȗja, f. die Anspornung, die Aufmunterung, Jan.
52273. povzbújati, -am, vb. impf. ad povzbuditi, Jan.
52274. povzdìg, -vzdíga, m. die Erhebung, Cig.; p. sv. križa, die Kreuzeserhöhung, Cig.; — die Hebung (arsis) in der Metrik, Jan., Cig. (T.); — die Erhebung, der Schwung ( fig.), Jan. (H.); — der Aufschwung ( fig.), C.
52275. povzdı̑ga, f. die Erhebung, Jan., C.; p. do viška, die Hochhebehalte, Telov.; p. na višjo stopnjo, die Promotion, Cig.; — die Erhebung des Geistes, die Erbauung, Cig.; — der Aufschwung ( fig.), Cig., nk.
52276. povzdígati, -dı̑gam, vb. impf. ad povzdigniti, Cig., Z.
52277. povzdigávanje, n. das Erheben: p. rok mojih, kajk.- Valj. (Rad).
52278. povzdigávati, -am, vb. impf. = povzdigovati.
52279. povzdı̑gljaj, m. die Erhebung: dušni p., die Herzenserhebung, C.
52280. povzdígniti, -dı̑gnem, vb. pf. 1) ein wenig heben: p. sod, Cig.; prim. privzdigniti; — 2) emporheben, erheben; p. roke proti nebu; s povzdignjenimi rokami prositi; — p. oči, emporblicken, Cig.; — p. koga na kraljevi prestol; med plemenitnike p., adeln, Cig.; p. na višjo stopnjo, promovieren, Cig.; — p. se, sich heben, emporkommen; povzdignila se je za gospo, LjZv.
52281. povzdı̑gnjenəc, -nca, m. der Emporkömmling, Cig., Jan.
52282. povzdigovȃnje, n. das Emporheben; p. rok; — die Wandlung (als Theil der Messe); pred povzdigovanjem, po povzdigovanju; — die Lobeserhebung, die Verherrlichung, Cig., Jan.
52283. povzdigováti, -ȗjem, vb. impf. ad povzdigniti; emporheben; roke k Bogu p.; — aufwandeln (bei der Messe); mašnik povzdiguje; — erbauen ( fig.): p. duha, Cig.; p. se, sich erbauen, Cig.; — durch Lob erheben: p. koga kakor Boga, Cig.; — p. se, sich heben: kupčija se zopet povzdiguje; — sich erheben; p. se nad druge; — = z višjim glasom peti, überschlagen, Zv.
52284. povzdigovȃvəc, -vca, m. der Verherrlicher, Cig.
52285. povzdı̑h, m. = vzdih, der Seufzer, ZgD.
52286. povzdíhniti, -dı̑hnem, vb. pf. aufseufzen, Z.
52287. povzę̑tək, -tka, m. 1) das Resumé, Jan.; kratek p., Cig. (T.), nk.; — 2) der Nachnahmebetrag, Cig. (T.), DZ.
52288. povzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) zusammennehmen, Cig., Jan.; p. moč, die Kräfte zusammenraffen, Npes.- Cig.; zelišče sok iz zemlje povzame, Jap. (Prid.); — zusammenfassen, resumieren, recapitulieren, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), C., Vest., Svet. (Rok.); tako je bila stvar, katero smo povzeli od kraja, Jurč.; — 2) wegnehmen: zid veliko svetlobe povzame, Svet. (Rok.); — herunterbringen ( fig.), bolezen ga je povzela, C.; — entnehmen: p. kaj iz česa, Cig. (T.), nk.; folgern, Jan.; — abstrahieren, Jan.; — besedo p., das Wort nehmen, Cig., Jan., nk.; — p. glas, intonieren, Jan.; — 3) nachnehmen ( merc.), Jan., Cig. (T.).
52289. povzę́tje, n. 1) die Zusammenfassung, Mur.; die Recapitulation, Cig.; — 2) p. glasu, die Intonation, Jan.; — 3) die Nachnahme ( merc.), Cig. (T.); poštno p., Jan., C., nk.
52290. povzę̑tnica, f. = povzemnica, DZ.
52291. povzetnína, f. die Nachnahmegebür, DZ.
52292. povznȃšati, -am, vb. impf. ad povznesti; erheben, Jan.
52293. povznésti, -nésem, vb. pf. erheben, Jan.; — p. se, emporkommen, Jan.
52294. povznòs, -nósa, m. der Schwung ( stil.), Cig. (T.).
52295. povzoríti, -ím, vb. pf. idealisieren, Cig. (T.); osebe so nekako povzorjene, Zv.
52296. povzpèn, -pę́na, m., LjZv.; pogl. povznos, vzlet.
52297. povzpę́ti se, -pnèm se, vb. pf. sich nach und nach emporschwingen, Bes.
52298. povzpę́titi, -pę̑tim, vb. pf. = ponoviti, wiederholen, C.
52299. povzročeváti, -ȗjem, vb. impf. ad povzročiti, nk.
52300. povzročíti, -ím, vb. pf. verursachen, nk.
52301. povzvı̑šati, -am, vb. pf. = povišati, Jan. (H.).
52302. povžíti, -žı̑jem, vb. pf., Cig., Jan., pogl. použiti.
52303. pozȃba, f. das Vergessen, die Vergessenheit, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), nk.
52304. pozabávljati, -am, vb. pf. ein wenig stänken oder necken, einige Glossen machen, Z.
52305. pozȃbək, -bka, m. der Vergessenheitsfehler, Jan.
52306. pozábən, -bna, adj. = pozabljiv, Mur., Jan.
52307. pozȃbič, adv. aus Vergessenheit, Jan.; p. sem tudi tvoj denar v žep vteknil, jvzhŠt.
52308. pozábiti, -im, vb. pf. vergessen; p. kaj, na kaj, koga, na koga; to sem že zdavnaj pozabil; p. nož na mizi; ta človek na vse pozabi; (na) Boga p., ne pozabi (na) mene; — p. česa, koga: moji soprniki so tvojih besed pozabili, Trub.; drugih p., Krelj; — pozabivši kaj storiti, aus Vergessenheit etwas thun, Cig., Jan.; — mož je že pozabil pisati (pisanje), der Mann hat schon das Schreiben verlernt, vergessen; — (ein Übel) verwinden, vergessen; vse bolečine p.; ni še pozabljeno; naj bo pozabljeno! ( praes. pozabodem: ne pozabodo, Levst. [Nauk]; v svoji samoti pozabode lehko vse, LjZv.).
52309. pozabíti, -bı̑jem, vb. pf. nacheinander einschlagen; vse žreblje p., Cig.
52310. pozabívati, -am, vb. impf. = pozabljati, Šol., C., Zora, Vrt.
52311. pozabívnost, f. = pozabljivost: pozabivnosti morje, Levst. (Zb. sp.).
52312. pozábljati, -am, vb. impf. ad pozabiti, vergessen.
52313. pozabljeváti, -ȗjem, vb. impf. = pozabljati, Jan., Dalm., Guts. (Res.)- Mik.
52314. pozabljìv, -íva, adj. vergesslich; star človek je p.; — p. svojih dolžnosti, vergesslich in Bezug auf seine Pflichten, Met.- Mik.
52315. pozabljı̑vəc, -vca, m. der Vergessliche.
52316. pozabljı̑vši, adv., nam. pozabeljši, pozabivši, aus Vergessenheit, Kr.- Met., Kor.- Jan. (Slovn.).
52317. pozabolę̑čki, m. pl. = pobolečki, Mur.
52318. pọ̑zad, m. der Herd, Jarn., Jan., Notr.- Z.; pod pozad v kuhinji kaj postaviti, Nov.- C.; (puzad, Guts.; pozed, Rez.- C.).
52319. pozaję́ti, -zajámem, -zájmem, vb. pf. 1) ausschöpfen; vso vodo p. iz posode; — 2) entnehmen, schöpfen ( fig.), Cig., Jan., Cig. (T.); — 3) einnehmen: p. mesto, deželo, C.
52320. pozȃjtrkovati, -ujem, vb. pf. abfrühstücken, Cig.; (pozajutrkovati, nk.).
52321. pozakléniti, -klę́nem, vb. pf. nacheinander versperren, verschließen; vse omare, vsa vrata p.
52322. pozakonı̑təv, -tve, f. die Ehelicherklärung, die Legitimation (unehlicher Kinder), Cig., Jan.
52323. pozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. 1) gesetzlich machen, legitimieren, Cig., Krelj- M.; p. otroka, ein Kind legitimieren, Cig., Jan.; pozakonjen, legitimiert, DZ.; — 2) ehelich trauen, SlN., Bes.; — verehelichen, Zora, Let.; — heiraten, Ist.- C.; — p. se, sich verehelichen, Z., nk.
52324. pozakotíti, -ím, vb. pf. p. prostor, einen Raum (in allen Winkeln) voll füllen, Zv.
52325. pozȃł, -zála, adj. ziemlich schön: pozalo, recht schön, C.; pozalo govoriti, fein, gebildet sprechen, Z.
52326. pozalíti, -líjem, vb. pf. nacheinander zugießen, M.; s svincem p. luknje, Z.
52327. pozapečátiti, -ȃtim, vb. pf. nacheinander versiegeln.
52328. pozaplatíti, -ím, vb. pf. nacheinander belappen, verflicken, Cig., Z.
52329. pozapráviti, -prȃvim, vb. pf. allmählich verthun, vergeuden.
52330. pozaprę́ti, -prèm, vb. pf. nacheinander einsperren; zdaj so tatove že precej pozaprli; nacheinander zusperren; prodajalnice so že pozaprli.
52331. pozasadíti, -ím, vb. pf. allmählich bepflanzen, Jan.
52332. pozaslóniti, -slǫ́nim, vb. pf. nacheinander durch angelehnte Schirme oder Deckel verdecken, Z.; peči p., die Ofenthüren verdecken, Z.
52333. pozaspáti, -ím, vb. pf. nacheinander einschlafen; vse je že bilo po hiši pozaspalo, jvzhŠt.
52334. pozastáviti, -stȃvim, vb. pf. nacheinander versetzen oder verpfänden.
52335. pozaužíti, -žı̑jem, vb. pf. nacheinander verzehren.
52336. pozaváč, m. der Zusammenrufer, M.
52337. pozávanje, n. = pozivanje, M., kajk.- Valj. (Rad).
52338. pozávati, -vam, -vljem, vb. impf. ad pozvati; = pozivati: einladen, herbeirufen, C., Danj.- Mik., vzhŠt., BlKr.; p. na gostijo, Pjk. (Črt.).
52339. pozavčı̑n, m. der Hochzeitslader, C., SlN., vzhŠt.- Pjk.
52340. pozd, adj. spät: pozdega srca, langsamen Sinnes, C.; — pozdo, spät, Meg.- Mik., C., Rez.- Baud.; pozdeje, später, nachher, Jarn. (Sadj.).
52341. pozde, adv. später, nachher, C.; — ("pozdje", spät, Mur.).
52342. pozdẹ̑j, adv. später, hernach, Mur., Mik.
52343. pózdən, -zdna, adj. = pozen, Mur., Jan., M., C.
52344. pozdę̑r, -rja, m. = pazder, C.
52345. pozdẹ́ti se, -zdí se, vb. pf. scheinen, Cig.; gut dünken: kakor se njemu pozdi, nach seinem Ermessen, DZ.
52346. pozdẹ̑va, f. die Muthmaßung, Jan.
52347. pozdẹ́vati se, -a se, vb. impf. ad pozdeti se; pozdeva se mi, es däucht mir, es will mir scheinen, Cig., Jan.

   51.748 51.848 51.948 52.048 52.148 52.248 52.348 52.448 52.548 52.648  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani