Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (52.148-52.247)

  1. povlaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad povlažiti, Z.
  2. povlážiti, -vlȃžim, vb. pf. befeuchten, Cig., C.
  3. povlẹ̑čək, -čka, m. die Selchwurst, Jan., C.
  4. povlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. 1) nacheinander ziehen: v globočino pekla jih povlečejo, Jsvkr.; — 2) ziehend bearbeiten: z brano p., beeggen; brazde povlečeje z brano, Ravn.- Valj. (Rad); p. njivo, Dict.; — pšenico z valjenjem p., den Weizen einwalzen, Cig.; — 3) überziehen: gora je od dežja povlečena, C.; — Salomon je hišo povlekel s čistim zlatom, Dalm.; — 4) ein wenig ziehen; — p. črto, eine Linie ziehen, Cig. (T.); p. črno, široko progo, Žnid.; — 5) veter povleče, es kommt ein Windzug.
  5. povlẹ̑čnica, f. eine Art Wurst, C.; — prim. povleček.
  6. povlẹ́kati, -am, vb. impf. ad povleči; veter povleka po ravnini, wiederholt streift ein Windzug durch die Ebene hin, Vrt.
  7. povnǫ́žati se, -a se, vb. pf. povnoža se mi, es verdrießt mich, C.; ( nam. pomnožati se).
  8. povnúk, m. der Urenkel, C.
  9. povòd, -vǫ́da, m. 1) = povodec, nk.; pasji p., die Hundskoppel, Cig.; — 2) der Beweggrund, die Veranlassung, (tudi: póvod, -vǫ́da), Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; ( rus., češ).
  10. povǫ̑dəc, -dca, m. die Pferdeleine, die Strickhalfter; živino s povodcem voditi, Levst. (Pril.); — das Führband, das Gängelband, Cig., Jan.; — = vajeti, das Leitseil, der Zügel, Mur., Cig., Jan., C., Rib.- Mik.; — na povodcu koga imeti, einen am Leitseil haben ( fig.), Cig.
  11. 1. povǫ́dən, -dna, adj. Leit-: povǫ̑dni remen, der Leitriemen, Cig.
  12. 2. povódən, -dni, adj. im oder auf dem Wasser vorkommend, Wasser-; povodni mož (bajeslovno bitje), der Wassermann; povodna žena, die Wassernixe; povodne živali, die Wasserthiere; povodne stavbe, Wasserbauten, Nov.
  13. povọ̑dən, -dni, f., Guts., Mur., Valj. (Rad), pogl. povodenj.
  14. povọ̑dənj, -dnji, f. die Überschwemmung, das Hochwasser; povodenj se ulekne, das Hochwasser fällt, Levst. (Cest.).
  15. povodíti, -ím, vb. pf. selchen, räuchern, Mur., Št.- Cig., Jan., C.; povojeno meso, Gor.- Levst. (Rok.), jvzhŠt.; — rösten: povojeno proso, v katero so razbeljeno kamenje dejali, Mik.; — p. moko za žgance, kavo, (povaditi), Jarn., Cig., Jan., KrGora; povojena moka, Savinska dol.; — prim. veniti (= vędniti).
  16. povodíti se, -ím se, vb. pf. zu Wasser oder wässerig werden: slana se povodi, krvni deli se povodijo, Vrtov. (Vin., Km. k.).
  17. povọ̑dje, n. 1) das Wassergebiet, Cig., Jan., Cig. (T.), DZkr.; — 2) = kar voda nanosi, das Treibholz, das Anschwemmicht, Jan., Gor.
  18. povodkinja, f. vila p., die Wassernymphe, Jan., Zora; — hs.
  19. 1. povǫ̑dnik, m. ein an der Halfter nachgeführtes Pferd, das Handpferd, Dict., Cig.
  20. 2. povọ̑dnik, m. 1) = povodni mož, Mur.; — 2) veter pred nalivom, pred povodnjijo, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) der Abzugscanal, Cig., C.; — 4) die von der Dachrinne herabgeleitete Röhre, Dol.
  21. povọ̑dnja, f. = povodenj, Dict., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
  22. povodnják, m. 1) = povodni mož, Vrt., Zv.; — 2) povodnjaki, Wasserkäfer (hydrocanthari), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  23. povòh, -vǫ́ha, m. die Fähigkeit zu riechen, der Geruchsinn, Mik., Skal.
  24. povǫ̑hati, -am, vb. pf. beriechen, beschnüffeln; povohaj rožo, kako lepo diši! pes vsako reč povoha.
  25. povohljáti, -ȃm, vb. pf. beschnüffeln, Cig.
  26. povǫ̑j, m. die Binde, Mur., Cig.; na rokah in nogah s povoji zvezan, Jap. (Sv. p.); prsni p., die Brustbinde, Cig.; kraljevi p., das königliche Diadem, Vod. (Izb. sp.); — das Windelband (die Fatsche); v povojih, in den Windeln; v p. dati, als Kindbettgeschenk geben, M.; od povoja do groba, Z.; — p. device Marije, die Gundelrebe (glechoma), C.; — povoji device Marije, der Bärlapp (lycopodium), SlGor.- Erj. (Torb.).
  27. povojáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Soldaten machen: namestu oboroženih državljanov imamo povojačeno ljudstvo, Bes.
  28. povoják, m. 1) der Blumenstrauß, Mur., Cig.; — 2) der Netzbraten (ribica v redčico povita), vzhŠt.- C.
  29. povǫ̑jčək, -čka, m. dem. povojec; 1) eine kleine Binde, ein kleines Windelband; — 2) die Gundelrebe (glechoma hederacea), SlGor.- Erj. (Torb.).
  30. povǫ̑jčič, m. 1) die Windelbinde, Jarn.; — 2) = povojček 2), C.
  31. povǫ̑jčnik, m. das Rothkehlchen, C.
  32. povǫ̑jəc, -jca, m. dem. povoj; 1) die Binde, Cig., M.; die Windelbinde, Cig., M.; — 2) sivi p., die Gundelrebe (glechoma hederacea), Z.
  33. povǫ̑jək, -jka, m. der Blumenstrauß, Jan.
  34. povǫ̑jnica, f. 1) die Faserhaut (fascia), Erj. (Som.); — 2) das Kindbettgeschenk, M., Valj. (Rad).
  35. povǫ̑jnik, m. der Kopfbund, der Turban, Jarn., Mur., Cig.
  36. povółčiti, -im, vb. pf. in einen Wolf verwandeln, p. se, sich in einen Wolf verwandeln, Jan. (H.).
  37. povóliti se, -vǫ́lim se, vb. pf. sich (zu einer Arbeit) bequemen, C.
  38. povǫ́ljən, -ljna, adj. 1) willkommen, angenehm, gefällig, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), ogr.- C.; p. dar, C.; povoljno mi je, es ist mir lieb, C.; kdor nikdar ni bolan, Bogu ni povoljȃn, BlKr.- Kres; povoljno = po volji, nach Wunsch, C., nk.; — 2) beliebig, Cig., Jan., C., nk.
  39. povoljníti, -ím, vb. pf. weich machen, Z.; — mildern, V.-Cig.; — prim. voljen.
  40. povǫ́ljnost, f. die Willkommenheit, die Annehmlichkeit, Cig., Jan., C.
  41. povołkodláčiti, -ȃčim, vb. pf. in einen Werwolf verwandeln, p. se, sich in einen Werwolf verwandeln, Jan. (H.).
  42. povonjáti, -ȃm, vb. pf. = poduhati, beriechen, dazuriechen, Cig., (povǫ́njati) M., Rihenberk- Erj. (Torb.).
  43. povọ̑skati, -am, vb. pf. = povoščiti, M.
  44. povoščeníca, f. ein schmutziges Weib, C.
  45. povoščenják, m. ( eig. ein mit Wachs beschmutzter Mann), ein schmutziger Mann, C.
  46. povọ̑ščič, m. der Schmutzigel (psovka), C.
  47. povoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs bestreichen oder überziehen, Cig., Jan., M., Polj.; povoščeno platno, Wachsleinwand, Cig., Jan.; povoščeni trakovi, Pirc.
  48. povǫ́tčiti, -im, vb. pf. = za votek porabiti, Polj.
  49. povòz, -vǫ́za, m. das Band, die Binde, C., M.
  50. povǫ̑za, f. das Band, Mur.; — der Verband, C.; — eine Anzahl zusammengebundener Dinge, das Gebinde, Cig.; p. papirja, V.-Cig.
  51. povozgríti, -ím, vb. pf. mit Rotz beschmutzen, C.
  52. povóziti, -vǫ́zim, vb. pf. 1) nacheinander fahren (führen): vse žito p., alles Getreide einbringen, Mik.; — 2) glatt abfahren: p. pot, povožena cesta; — 3) überfahren; p. psa; p. komu nogo, jemandem den Fuß abfahren.
  53. povpíti, -vpı̑jem, vb. pf. ein wenig schreien, Mur.; p. za kom, jemandem nachschreien, nachrufen, Mur.
  54. povprašȃj, m. die Frage, das Fragestück, DZ.
  55. povprášati, -am, vb. pf. eine Frage thun, anfragen, fragen, DZ., Levst. (Pril.), Erj. (Izb. sp.), nk.; ( nav. poprašati).
  56. povprȃšək, -ška, m. der Fragepunkt, DZkr.
  57. povpraševáti, -ȗjem, vb. impf. ad povprašati, Levst. (Zb. sp.), nk.
  58. povprẹ̑k, adv. = poprek, schräge, überzwerch, Jan. (H.); — durchschnittlich: p. rečeno, durchschnittlich genommen, Nov.; p. zvedeti ceno, Levst. (Nauk); pauschaliter, in Bausch und Bogen, Jan. (H.).
  59. povprẹ̑kọ, adv. p. peti, beim Singen überschlagen, LjZv.
  60. povračȃj, m. die Periode ( math.), Cig. (T.), Cel. (Ar.).
  61. povračáłən, -łna, adj. reflexiv ( gramm.): povračȃłni glagol, Levst. (Sl. Spr.); (-aven) Cig. (T.).
  62. povráčanje, n. 1) das Vergelten; — 2) das Wiederkehren, die Wiederkunft, Mur., Cig.
  63. povráčati, -am, vb. impf. ad povrniti; 1) Ersatz leisten, ersetzen, restituieren; troške p.; vergelten, entgelten; ne povračajte hudo za hudo! Dict.; ljubezen p., wieder lieben, Cig.; — 2) = izpreobračati, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, wiederkehren, zurückkehren; bolezen se povrača; povračajoč, recurrent ( math.), Cig. (T.); — p. se = nanašati se, sich beziehen, Cig.
  64. povračȃvəc, -vca, m. der Vergelter, Dalm.
  65. povrȃčək, -čka, m. der Ersatz, Cig., C., kajk.- Valj. (Rad).
  66. povračevȃnje, n. 1) das Ersetzen; — das Vergelten; — 2) das Wiederkehren, Mur.
  67. povračeváti, -ȗjem, vb. impf. ad povrniti; = povračati.
  68. povračevȃvəc, -vca, m. der Vergelter, Cig., Jan., M.
  69. povračíłən, -łna, adj. Ersatz-: povračı̑łna dolžnost, die Ersatzpflicht, Cig.; povračiłna odmena, die Entschädigung, DZ.
  70. povračílọ, n. der Ersatz, die Vergütung; deset goldinarjev povračila plačati, einen Ersatz im Betrage von zehn Gulden leisten, Cig. (T.); — die Vergeltung.
  71. povračník, m. der Vergelter, Cig., Jan., Ravn., Slom.
  72. povràt, -vráta, m. 1) der Heimfall: na povrat, C.; — die Restitution, DZ.; — 2) die Rückkehr, Cig. (T.), Šol., C.; — 3) na p. = neredno (ali preveč ali premalo, pri gospodarstvenih rečeh), C.
  73. povrȃtək, -tka, m. 1) die Restitution, C.; p. na prejšnji stan, DZ.; — 2) die Rückkehr, Jan., Cig. (T.), LjZv., Jurč.
  74. povrátən, -tna, adj. zurückkehrend: s povratno pošto, mit umgehender Post, Jan. (H.); povrȃtni list (pri pošti), der Rückschein, DZ.; povratna prejemnica, das Retourrecepisse, DZ.; povratno pot ubrati, den Rückweg antreten, LjZv.; — recurrent ( math.), Cig. (T.), C.; periodisch, Cel. (Ar.); — reflexiv ( gramm.), Jan., Cig. (T.); — wechselseitig, reciprok, C.; povratno opravilo, die Gegenleistung, DZkr.
  75. povrȃtič, m. = vratič, der Rainfarn (tanacetum), Mur.
  76. povratíšče, n. der Rückkehrpunkt ( math.), h. t.- Cig. (T.).
  77. povrȃtnik, m. der Wendekreis, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  78. povratnják, m. der Halsschild ( zool.), h. t.- Cig. (T.).
  79. povràz, -vráza, m. 1) das Band, C.; der Strick, das Seil, C., Mik.; — 2) póvraz = držaj ali ročaj pri kotlu, jerbasu i. t. d.: n. pr. pletenica s póvrazom, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); tudi: povràz, Tolm.
  80. povražica, f. sova p. = v vraga izpremenjena, DSv.
  81. povrážiti se, -im se, vb. pf. = v vraga se izpremeniti, DSv.
  82. povrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) = storiti, ein Junges (Junge) werfen, Mur., Jan., jvzhŠt.; krava je povrgla, svinja je pet prascev povrgla, jvzhŠt.; košuta na polju povrže, Škrinj.; — 2) = izvreči, unzeitig, unglücklich werfen, Notr., Gor.- Cig., Tolm.
  83. povrẹ́slọ, n. das Garbenband; — das Weinrebenband, C.; — ein Strickband, C.; — prim. stsl. -vrêsti, binden.
  84. povrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. 1) abgähren; vino je povrelo; — 2) ein wenig sieden; naj še malo povre; — nachgähren, Cig.; — 3) p. se, durch Sieden an Volumen verlieren, einsieden; mleka se je veliko povrelo; — povreta (= gosta) kaša ( nam. povrela), Polj.; — 4) ein wenig aufsieden machen; mleko sem povrela in na mizo dala.
  85. povrẹ́vati, -am, vb. impf. ad povreti; wiederholt ein wenig sieden, M.
  86. povrẹ̑znica, f. der Strick am Heuwagen, Jan.
  87. povr̀g, -vŕga, m. das Werfen eines jungen Thieres (junger Thiere), der Wurf, C.
  88. povȓh, I. adv. 1) = po vrhu, obenhin, oberflächlich, Cig.; — 2) oben darauf, obendrein, dazu; še p. dati kaj; — II. praep. c. gen. über, außer, zu: povrh tega, zudem, außerdem, Mur., Cig., C.
  89. povrhnína, f. 1) kar je povrh: die Dammerde über einer Erzader, der Abraum, Cig.; — 2) das Übergeld, Cig.; kar se po vrhu da, navrže ( n. pr. pri kupu in prodaji), Gor.; pogl. površnina.
  90. povȓhnja, f. 1) = površina, die Oberfläche, Mur., V.-Cig., Jan.; — 2) = smetana, der Milchrahm, Jan.
  91. povrhováti, -ȗjem, vb. impf. streho p., die Dachfirste machen, das Dach verfirsten, V.-Cig.
  92. povrískati, -am, vb. pf. ein wenig jauchzen o. frohlocken, Cig.
  93. povrnílọ, n. = povračilo, Jan.; požirek mrzle vode ne bo brez povrnila, Slom.
  94. povŕniti, -nem, vb. pf. 1) zurückerstatten, zurückgeben; p. komu lastnino; abkehren; vse je povrnil, kar sem mu posodil; ersetzen, vergüten; troške, škodo p.; vergelten; Bog ti povrni, kar si mi dobrega storil! — 2) = izpreobrniti, bekehren, C.; — 3) p. se, wiederkommen, zurückkehren; p. se v stan enakotežja, einspielen (von der Wage), Cig. (T.); pusti me, da se mi sapa povrne, lass mich erst verschnaufen, Cig.; — p. se, sich bekehren, ogr.- Valj. (Rad).
  95. povročíti, -ím, vb. pf. (nacheinander) einhändigen, nk.
  96. povŕstən, -stna, adj. nach der Reihe aufeinander folgend: povȓstni red aritmetični, die arithmetische Reihenfolge, DZ.; povrstne številke, fortlaufende Zahlen, Cig.; povrstno govorjenje, geordneter Vortrag, Bas.
  97. povrstíti, -ím, vb. pf. aneinander reihen: pesmi p. zaporedoma, Zv.
  98. površȃj, m. die Oberfläche, Mik., Nov.
  99. povȓšək, -ška, m. (kar se še po vrhu da) die Zugabe, die Beilage, Cig.; — das Beiessen, Cig.; — die Überzahl, Cig.
  100. povȓšən, -šna, adj. 1) an der Oberfläche gelegen, C.; površni premog, die Thaukohle, Cig.; — 2) oberflächlich, flüchtig; površno delo; površno pregledati kaj.

   51.648 51.748 51.848 51.948 52.048 52.148 52.248 52.348 52.448 52.548  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA