m (51.448-51.547)

51448. pošę́viti, -im, vb. pf. schief machen, abdachen, böschen, Cig.
51449. pošibávati, -am, vb. impf. eig. mit Ruthen schlagen: pot me pošibava, der Schweiß überströmt mich, Fr.- C.; — prim. pošiniti 2).
51450. pošibíti, -ím, vb. pf. beugen: pošibljena kolena, Telov.; — sneg pošibi drevje (beugt nieder), Lašče- Levst. (Rok.); — p. se, wanken: noge se mu pošibe, Erj. (Izb. sp.); — ( fig.) umstimmen: ni se dal pošibiti, Glas.
51451. pošı̑brati, -am, vb. pf. s šibrami izpolniti, mit kleinen Steintrümmern ausfüllen: zid p., Z.
51452. pošíkniti, -šı̑knem, vb. pf. mit einem dünnen Gegenstande schlagen: p. koga s šibo, z bičem, Zora, Dol., jvzhŠt.
51453. pošiljáč, m. der Versender, DZ.
51454. pošíljanəc, -nca, m. der Sendling, Cig., Jan.; — die Ordonanz, Cig.
51455. pošiljȃtelj, m. der Übersender, der Einsender, Jan.
51456. pošíljati, -am, vb. impf. ad poslati; schicken, senden; pisma p. komu; otroka v šolo p.; p. po koga; Bog nam nesreče pošilja.
51457. pošiljȃvəc, -vca, m. der Sender, der Absender, Cig., Jan., C.
51458. pošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) = pošibiti: p. se, sich (unter einer Last) senken: strop se je pošinil, Dol.- Levst. (Rok.), Erj. (Torb.); pošinjen = sključen, grbast, Podkrnci- Erj. (Torb.); — pošinjen = potuhnjen, tückisch, duckmäuserisch, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 2) pot me pošine, ich fange an zu schwitzen, Fr.- C.; — nam. pošibniti; prim. šiba, šibiti se.
51459. pošìp, -šípa, m. = pošipon, Mur.
51460. pošipǫ̑n, m. = šipon, SlGor.- Erj. (Torb.), Trumm.
51461. pošíti, -šı̑jem, vb. pf. 1) nacheinander fertig nähen oder vernähen, aufnähen; vse p., kar je bilo raztrgano; — 2) durch Nähen verbrauchen ( z. B. den Zwirn), Cig.
51462. poškaliti se, -im se, vb. pf. gleiten, rutschen, C.; igla se v golt poškali, ogr.- C.
51463. poškȃlj, adv. schief, schräge, Št.- Cig., C.; steza na poškalj, Mik.
51464. poškatiti se, -im se, vb. pf. verderben, misslingen, C., Z.
51465. poškẹ̑t, f. v kletvicah = šembran človek, šembrana reč: ti pošket ti! (reče se pri kaki neugodnosti), Dol.; pošket! petdeset let uže služim to hišo, Jurč.
51466. poškíliti, -škı̑lim, vb. pf. einen schielenden Blick werfen, hinschielen: p. kam, na koga (kaj); (poškileti, -im, LjZv.).
51467. poškǫ́dən, -dna, adj. gern Schaden verursachend, schädlich, Dict., Jan.; ti poškodna stvar, ti! jvzhŠt.; poškǫ̑dni maček, C.
51468. poškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. = poškodovati, Mur.
51469. poškodljìv, -íva, adj. schädlich, Mur.
51470. poškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Cig., Jan., DZ.
51471. poškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen; poškodovan, beschädigt, schadhaft; p. koga, jemanden benachtheiligen, Cig.
51472. poškǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger, Cig.
51473. poškọ̑pati, -am, vb. pf. = v škopnike podelati (slamo), Polj.
51474. poškrábati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen: p. se po glavi, C.
51475. poškrȃpati, -pam, -pljem, vb. impf. = poškrapljati, C.
51476. poškrȃpljati, -am, vb. impf. ad poškropiti; bespritzen, besprengen, Mur., Jan.
51477. poškrílati, -am, vb. pf. pflastern, Blc.-C.; — prim. škril, skril.
51478. poškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. ein wenig knarren, knirschen; z zobmi p.
51479. poškripávati, -am, vb. impf. zeitweise knirschen: z zobmi p.
51480. poškrípniti, -škrı̑pnem, vb. pf. einen Knarr- oder Knirschlaut hören lassen, C., M.
51481. poškrobotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig rasseln, ein Geräusch machen: s škatlo, v kateri je penezov, p.
51482. poškropíti, -ím, vb. pf. bespritzen; p. grede na vrtu; p. koga z blatom.
51483. pošlápati, -am, vb. pf. vertreten, eintreten: črevlje p., Cig.
51484. pošlátati, -šlȃtam, vb. pf. antasten, anfühlen, greifen; žilo p., den Puls begreifen, Cig.
51485. pošlȃtkati, -am, vb. pf. sanft betasten, Cig.
51486. pošlátniti, -šlȃtnem, vb. pf. betasten, Mur.
51487. pošle, adv. = potem, Npes.-Schein.
51488. pošlẹ̑d, pošlẹ̑di, adv. = posle, potem, ( nam. posled, posledi) Podkrnci- Erj. (Torb.).
51489. pošlẹ̑nčək, -čka, m. ( nam. poslednjiček?) das Überbleibsel, Jarn.
51490. pǫ̑šta, f. 1) die Post; pismo na pošto nesti, s pošte prinesti; na pošti pismo leži; s pošto se voziti; po pošti poslati, durch die Post schicken; vozna p., die Fahrpost, Cig.; pisemska p., die Briefpost, Cig.; ježna p., die Reitpost, Cig.; selska p., die Landpost, DZ.; peš pošta, die Fußbotenpost, V.-Cig.; posebna p., die Extrapost, Cig.; — tri pošte od tod, drei Posten von hier, Cig.; — 2) die Nachricht: pošto poslati; — pošte nositi, prenašati, Posten tragen, klatschen, Leute ausrichten.
51491. 1. poštȃjna, f. die Bastei, Rog.- Valj. (Rad), Jsvkr., Kremp.- C.; ("postajnja", Meg.); — iz nem.
51492. 2. poštȃjna, f. das Apostem, Cig.; — prim. lat. apostema, gr. ἀπόστημα, der Abscess.
51493. pǫ̑štar, -rja, m. der Postmeister.
51494. pǫ̑štarica, f. die Postmeisterin.
51495. pǫ̑štarski, adj. die Postmeister betreffend, Post-: poštarska hiša, das Posthaus, Cig.; poštarski rog, das Posthorn, Cig.
51496. pǫ̑štarstvọ, n. das Postmeisteramt; — das Postwesen, Cig., Jan., Cig. (T.).
51497. poštefnjáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig herumstöbern, Z., jvzhŠt.
51498. poštèn, -éna, m. der Blutsturz, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. poštajna.
51499. poštèn, -šténa, adj. 1) geehrt: svetniki in pošteni ljudje, Dalm.; župan poštenega mesta Ljubljane, prisega iz 17. stol.; — 2) ehrsam, Ehren-, bieder, rechtschaffen; pošteno dekle; p. mož, ein Ehrenmann; poštena beseda, ein Ehrenwort; pošten smeh je več vreden kakor dva joka, Zv.; ehrlich, redlich, honett; pošteno si zaslužiti kaj; poštene cene; — ordentlich; nima poštene pijače, poštene sobe; gehörig; pošteno koga nabiti, ošteti; — tudi: póšten, -šténa.
51500. poštenják, m. der Ehrenmann.
51501. pošténje, n. 1) die persönliche Ehre, der gute Name; p. izgubiti; na moje poštenje! bei meiner Treue! Cig.; čast vašemu poštenju, mit Verlaub, Levst. (Rok.); — 2) die Ehrlichkeit; še je poštenja na svetu; — poštenjè, ogr.- Valj. (Rad).
51502. pošterəc, -rca, m. (?) "poredni paglavci devajo žabo na pošterec, da pognana v zrak zviškoma telebi na tla", Glas.
51503. poštẹ́ti, -štẹ̑jem, vb. pf. 1) nacheinander abzählen; — 2) eine Rechnung aufnehmen, berechnen, Cig.
51504. poštẹ̀v, -štẹ́va, m. die Rechnung: šolski poštevi, Schulrechnungen, ZgD.; tekoči p., der Contocorrente, Cig.; — v poštev vzeti, jemati, in Rechnung nehmen, in Betracht ziehen, berücksichtigen, nk.
51505. poštẹ̑va, f. die Multiplication, Cig., Jan., C.
51506. poštẹ́vanəc, -nca, m. der Multiplicand, Cig., Jan.
51507. poštẹ́vanje, n. das Multiplicieren, Cig., Jan.
51508. poštẹ́vanka, f. das Einmaleins, Cig., Jan., C., M.
51509. poštẹ́vati, -am, vb. impf. ad pošteti; 1) zählen: korake p., LjZv.; — 2) multiplicieren, Cig., nk.
51510. poštẹ̑vəc, -vca, m. der Multiplicator, Jan. (H.).
51511. poštẹvíliti, -ı̑lim, vb. pf. berechnen: natanko p., Cig.
51512. poštẹvı̑łkati, -am, vb. pf. mit Ziffern versehen, beziffern, Cig.
51513. poštẹvína, f. 1) die Multiplication, C.; — 2) = poštevanec, der Multiplicand, Jan. (H.).
51514. poštẹ̑vka, f. = pošteva, die Multiplication, Jan.
51515. poštẹ̑vnica, f. das Einmaleins, Jan.
51516. poštnár, -rja, m. = poštar, Mur., Cig.
51517. pǫ̑štnik, m. der Postillon, Cig.; der Postreiter, M.
51518. poštohòd, -hǫ́da, m. der Postcurs, DZ.
51519. poštǫ́kati, -štǫ̑kam, vb. pf. ein wenig stochern, Z., jvzhŠt.
51520. poštokàz, -káza, m. die Postkarte, Cig. (T.).
51521. poštokováti, -ȗjem, vb. impf. = postavati, oglariti, KrGora.
51522. poštovȃnje, n. die Achtung, Alas., Mur., Cig., Jan., Jap. (Sv. p.), kajk.- Valj. (Rad).
51523. poštovȃtelj, m. der Verehrer, Zora.
51524. poštováti, -ȗjem, vb. impf. = spoštovati, achten, hochschätzen, Alas., Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm., Jsvkr., Guts. (Res.), Jap. (Sv. p.).
51525. poštovìd, -vída, m. = poštokaz, Cig. (T.).
51526. poštovǫ̑dnik, m. der Postconducteur, Cig.
51527. poštŕcəlj, -clja, m. ein an morschen Baumstöcken wachsender essbarer Schwamm, vzhŠt.- C.
51528. poštŕkati, -štȓkam, vb. pf. bespritzen; z blatom p. koga ali kaj.
51529. poštŕkavəc, -vca, m. pasji p., die Schwiele, Polj.; — prim. pasjica 2).
51530. poštrofáti, -ȃm, vb. pf. (mit Kothsuppe) bespritzen, vzhŠt.
51531. poštrofotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. = poštrofati, Z., jvzhŠt.
51532. poštȗpati, -am, vb. pf. mit einer feingepulverten Sache bestreuen: pfeffern, Cig., Jan.; — pudern, Cig.
51533. pošvedráti, -ȃm, vb. pf. austreten, abtreten, verlatschen: črevlje p., Cig., Jan., Polj.
51534. pošvéniti, -švę́nem, vb. pf. = pošvepati, pošvedrati, schief treten; p. črevlje, škornje, C., Z.
51535. pošvę́pati, -am, vb. pf. = pošvedrati, M., C.
51536. pošvígati, -švı̑gam, vb. pf. nacheinander davonlaufen, C.
51537. pošvigováti, -ȗjem, vb. impf. zucken: strele pošvigujejo, DSv.
51538. pošvŕkati, -švȓkam, vb. pf. (mit Strahlen einer Flüssigkeit) bespritzen, Cig.; — bepissen, Cig., C.; posteljo p., Polj.
51539. pošvŕtati, -am, vb. pf. = pošvedrati, Cig.
51540. 1. pǫ́t, f. et m. der Weg; po strmi poti hoditi, einen steilen Weg wandeln; na poti biti komu, jemandem im Wege, hinderlich sein; na pot priti, in den Weg treten; s poti (s pota) iti, dejati, aus dem Wege gehen, räumen; s poti (pota) mi je, es ist mir abwegs, es ist mir ein Umweg; s prave poti biti, irre sein, Cig.; svoj pot, in einem fort, Gor.; po bližnjem potu, auf dem nähern Wege; pot zgrešiti (grešiti), irre gehen, fehl gehen; p. pokazati, den Weg weisen; iti svojo pot, seines Weges gehen; hiteti kam z gladkim potom (direct), Levst. (Močv.); pot posoditi komu, jemanden begleiten (preprosto), Mur.- Cig., C.; pot pod noge vzeti, ubrati, sich auf den Weg machen (šaljivo); ta pot je na potok, na Savo, dieser Weg geht nach dem Bache, nach der Save, Cig.; vozna pot, der Fahrweg; stranska p., der Nebenweg; — po krivih potih, auf krummen Wegen ( fig.); — druzega nema kakor pot, po kateri hodi, pa še tista ni njegova (največje siromaštvo), Kras- Erj. (Torb.); — poti, die Communicationsmittel, Cig. (T.); — die Bahn; solnčna p., die Sonnenbahn, Cig., Jan., Cig. (T.); — die Route, Cig.; prisilno odkazani p., die gebundene Marschroute, DZ.; — der Weg, den man macht, die Reise, der Marsch; na pot iti, verreisen: na poti biti, auf der Reise oder dem Marsche sein; srečen pot! glückliche Reise! vso pot, während der ganzen Reise, Ravn.; zmeraj je na potu, kakor sv. Jurij na konju, Dol.; po poti, mej potjo, s potjo, unterwegs; — božja (božji) pot, die Wallfahrt, die Kirchfahrt; iti na božjo (božji) pot, eine Wallfahrt unternehmen; tudi: der Wallfahrtsort: slavna božja pot; — križev pot, der Kreuzweg (eine kirchl. Andacht); — rakovo pot iti (hoditi), den Krebsgang gehen; — das Mal; ta (to) pot, diesmal; pet potov, fünfmal; — der Weg, der Ausweg, das Mittel; pot bom že našel, Cig.; upravni pot, der administrative Weg, DZ.; po tem potu, auf diese Art; po nobenem potu, auf keine Weise; po vsak pot, jedenfalls, C.; z gladkim potom odgovoriti, unumwunden antworten, Levst. (Zb. sp.); (pomni: krivim potem peljati = po krivem potu p., gre svojim potem, tem istim potem, Krelj- Mik.; z ravnim potem, Trub.- Mik.; pustil je ovce krivičnimi poti hoditi, Krelj; — pl. n. pǫ̑ta; pota grešiti, Dalm.; — pl. f. potı̑, ogr.- Valj. [Rad]).
51541. 2. pọ̑t, pọ̑ta, potȗ, m. der Schweiß; krvav pot potiti, Blut schwitzen; smrtni p., der Todesschweiß; pot me poliva, ich schwitze stark; brez potu ni medu, Npreg.- Valj. (Rad).
51542. 3. pǫ̑t, m. der Bote; — iz nem.
51543. pǫ́ta, f. die Fessel, Mur., Cig., C.; železne pote, Trub. (Psal.); s potami zvezan, Dalm.; naše pote in lance je raztrgal, ogr.- Valj. (Rad); — die Fußfessel für Pferde, Rib., SlGor.; konjske pote, (pute) Habd.
51544. potȃblati, -am, vb. pf. betäfeln, C.
51545. potȃč, m. das Rad, Mur., C., Danj. (Posv. p.), ogr.- Valj. (Rad), vzhŠt.
51546. potȃčək, -čka, m. dem. potač; das Rädchen, ogr.- C.
51547. potȃja, f. 1) die Geheimhaltung, Jan., C.; v potaji imeti, geheimhalten, Jan.; — 2) das Versteck, C.; — 3) = potajba, die Verstellung, Jan. (H.).

   50.948 51.048 51.148 51.248 51.348 51.448 51.548 51.648 51.748 51.848  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani