m (51.348-51.447)

51348. postrvník, m. der Forellenbach, Cig.
51349. postrvnják, m. der Forellenteich, Jan.
51350. postȓžək, -žka, m. "jed, od katere se postrže tudi lonec, ker je zadnja; zatorej se zadnji otrok zamatorevših roditeljev šaljivo tudi imenuje: postržek", Erj. (Torb.).
51351. postulāt, m. zahtevek, der Forderungssatz, das Postulat, Cig. (T.).
51352. posȗk, m. das Herumdrehen; to bo še posuk, da wird es noch eine Rauferei abgeben, Svet. (Rok.).
51353. posúkati, -kam, -čem, vb. pf. 1) durch Drehen (Zwirnen) aufbrauchen: p. vso prejo, Cig.; — 2) (ein wenig) drehen; brada s posukano dlako, Glas.; — ein wenig quirlen, abrühren: posukana juha, posukan močnik, Kr.
51354. posukávati, -am, vb. impf. nachdrehen, Cig.
51355. posȗnək, -nka, m. der Schupf, DZ.
51356. posúniti, -sȗnem, vb. pf. 1) ein wenig stoßen, Cig., Z.; — 2) verschlingen, aufessen, C.
51357. posúšati, -am, vb. impf. ad posušiti; vertrocknen machen, Cig.; reke posušaš, Trub.
51358. posušíti, -ím, vb. pf. 1) trocken werden lassen, trocknen; seno, perilo p.; veter je posušil ceste; entwässern, trocken legen; p. močvirje; dörren: veliko sadja p., posušeno sadje; v dimu p., selchen, räuchern; ausleeren und dadurch trocken werden lassen: posušili smo sode, Cig.; — erschöpfen, Jan.; p. banko, die Bank sprengen, Cig.; — p. se, trocken werden; seno, perilo se je posušilo; studenci so se posušili; drevo se je posušilo (ist verdorrt); mošnja se je posušila (ist leer geworden); — 2) mager machen: skrbi so ga posušile, Cig.; p. se (o človeku), mager werden.
51359. posúti, * -spèm, (-sújem), vb. pf. 1) mit trockenen Dingen beschütten; cesto p. (beschottern); s kamenjem koga p., jemanden steinigen, Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Posuli so ga s kamenjem, Npes.- Kres; — 2) verstreuen: ves ječmen živadi p., Cig.; — 3) p. se, abrutschen, abrieseln (o pesku), Cig.; — verschüttet werden, einstürzen: jama se je posula, Cig.
51360. posváčiti, -im, vb. pf. verschwägern, Cig.; p. se, sich verschwägern, Dict., Cig., Dalm.
51361. posváditi, -svȃdim, vb. pf. entzweien, Mur., vzhŠt.; vse sosede med seboj p., Mur.; — p. se, sich entzweien, sich zertragen, vzhŠt.
51362. posvaljkáti, -ȃm, vb. pf. zerknüllen, zerkneten, Cig.; posvaljkana volna, Nov.- C.; — entstellen: (vsled plohe) posvaljkano rastlinje, Vrt.
51363. posvȃr, m. die Verwarnung, M.
51364. posvaríti, -ím, vb. pf. verwarnen, ermahnen, einen Verweis geben; trdo koga p.
51365. posvarı̑tva, f. = posvaritev, Slom.- C.
51366. posvárjati, -am, vb. impf. ad posvariti; Verweise geben, Verwarnungen ertheilen, M.
51367. posvarník, m. der Verwarner, der Tadler, Dict., Mur., Jan.
51368. posvečávati, -am, vb. impf. = posvečevati.
51369. posvečę́nəc, -nca, m. der Geheiligte, Mur.; — der Ausgeweihte, der zum Priester Geweihte, Cig., C.
51370. posvečeník, m. 1) der Heiligmacher (o Kristu), Krelj, Trub.; sveti Duh je naš p., Trub.; — 2) = posvečenec, der Geweihte, LjZv.
51371. posvečénje, n. die Heiligmachung; (posvečenjè, ogr.- Valj. [Rad]); die Heiligsprechung, Cig.; — die Weihe, die Consecration.
51372. posvečeváłən, -łna, adj. 1) heilig machend, Jan.; — 2) posvečevȃłni oltar, der Weihaltar, Cig.
51373. posvečevȃnje, n. 1) die Heiligmachung; — die Heiligung; p. praznikov; — die Heiligsprechung, Cig.; — 2) das Einweihen, die Consecration; p. zvonov, duhovnikov; — 3) die Widmung(en), nk.
51374. posvečeváti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. posvetiti; 1) heilig machen; sveti Duh nas posvečuje; — heilig sprechen, Jan.; — heiligen; p. praznike; — 2) einweihen, weihen, consecrieren; duhovnike, kruh in vino p.; — 3) widmen, Jan., nk.
51375. posvečevȃvəc, -vca, m. 1) der Heiligmacher; — 2) die weihende Person, der Weiher; — 3) der Widmer, Jan., nk.
51376. posvẹ̑čnjak, m. = svečnik, der Leuchter, ogr.- Valj. (Rad).
51377. posvẹdočávati, -am, vb. impf. = posvedočevati, bezeugen, C., DZ.
51378. posvẹdočeváti, -ȗjem, vb. impf. ad posvedočiti; bezeugen, beurkunden, DZ., nk.
51379. posvẹdočíti, -ím, vb. pf. bezeugen, beurkunden, Cig., Jan., C., nk.; tudi: posvedǫ́čiti, -ǫ̑čim.
51380. posvẹstíti, -ím, vb. pf. bewusst machen: p. koga v dobrem, jemanden im Guten bestärken, C.; — p. se, wieder zum Bewusstsein gelangen, Jan. (H.).
51381. 1. posvẹ̀t, -svẹ́ta, m. die Berathschlagung, die Berathung; na p. priti; začeli so živ posvet, Jurč.; rodovinski p., der Familienrath, Cig.
51382. 2. posvẹ̑t, m. 1) die Beleuchtung, ogr.- C.; drva, posvet, hrana itd., C.; — 2) die Lampe, ogr.- Mik., C.; — 3) die Erleuchtung: p. dati komu, kajk.- Valj. (Rad).
51383. 3. posvèt, -svę́ta, m. = posveta, C.
51384. posvẹ̑t, f. = 2. posvet m., kajk.- Valj. (Rad).
51385. posvę̑ta, f. 1) das Heiligsprechen, die Canonisation, Cig.; — 2) die Weihe, die Einweihung, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Cig., Jan., Cig. (T.).
51386. posvẹtávati se, -am se, vb. impf. = posvetovati se, sich berathen, Navr. (Kop. sp.), Gor.
51387. posvę̑tək, -tka, m. das Geopferte, das Opfer, Cig., Blc.-C.
51388. 1. posvẹtílọ, n. die Lampe, Kremp.- C.
51389. 2. posvetílọ, n. 1) das Heiligungsmittel, das Sacramentale, Cig., Jan.; — 2) die Weihe, Jan.; — 3) die Widmung, die Dedication, Jan., Cig. (T.).
51390. posvetı̑telj, m. der Heiligmacher, C., ogr.- Valj. (Rad).
51391. posvetı̑təv, -tve, f. 1) die Weihe: p. duhovnikov, Cig.; — 2) die Widmung, Cig.
51392. 1. posvẹ́titi, -im, vb. pf. 1) ein wenig leuchten; mesec je za trenotje posvetil izza oblakov; — hinleuchten; posveti mi, da najdem, kar mi je na tla padlo; p. komu, jemandem heimleuchten, ihn derb abfertigen; le čakaj, jaz ti bom že posvetil! — p. v kako stvar, eine Angelegenheit beleuchten, SlN.; — 2) p. se, ein wenig glänzen, auf eine kurze Zeit erglänzen, Cig.; — aufleuchten, Jan. (H.).
51393. 2. posvetíti, -ím, vb. pf. 1) heilig machen; — heilig sprechen, Cig., Jan.; — p. se, heilig werden, Cig.; — p., heiligen, sanctificieren; posvečeno bodi tvoje ime; — p. praznik, Trub.; — 2) weihen, consecrieren: za mašnika koga p.; cerkev p.; posvečena voda, C.; hostijo p.; — 3) opfern: srebro in zlato Gospodu p., Dalm.; — (po hs., rus.) dedicieren, widmen, Cig., Jan., nk.; p. se, sich weihen oder widmen: Bogu se p., Cig., nk.
51394. posvẹtlíti, -ím, vb. pf. licht machen, erleuchten, Jan. (H.).
51395. posvẹ̑tnež, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltling, Mur., Cig., Jan., Mik., Ravn.- Valj. (Rad).
51396. posvetníčiti, -ı̑čim, vb. pf. canonisieren, heiligsprechen, Cig.
51397. posvetník, m. der Heiligmacher, C.
51398. posvẹtnják, m. ein weltlich gesinnter Mensch, der Weltmensch, Cig., Jan., nk.
51399. posvẹ́tnost, f. die Weltlichkeit, irdischer Sinn, Mur., Cig.; v posvetnosti obtičati, Slom.- C.
51400. posvẹtovȃłnica, f. das Berathungszimmer, Cig.
51401. posvẹ́tovanje, n. die Berathung; p. imeti, eine Berathung abhalten; — die Berathungen.
51402. posvẹ́tovati, -ujem, I. vb. pf. einen Rath geben, berathen: p. koga, Svet. (Rok.), Gor.; — II. p. se, vb. impf. ( pf.) sich berathen, eine Berathung abhalten; p. se s kom o čem ali zastran česa.
51403. posvẹtovȃvəc, -vca, m. der Berather: drugi posvetovavci so okoli tebe bili, Bas.; — = svetovavec, svetnik, der Rathsherr, Mur., Cig.
51404. posvínčiti, -im, vb. pf. verbleien, Cig.; železno blago posvinčeno, DZ.
51405. posvinjáti, -ȃm, vb. pf. besauen, verunreinigen, Cig.
51406. posvírati, -am, vb. pf. ein wenig Musik machen, Z.; — prim. svirati.
51407. posvojíti, -ím, vb. pf. p. si, sich zueignen, nk.
51408. pošáliti se, -šȃlim se, vb. pf. sich einen Scherz erlauben, ein wenig scherzen.
51409. pošantáti, -ȃm, vb. pf. hinkend einige Schritte machen, Z., jvzhŠt.
51410. pošȃst, f. 1) das Gespenst, Mur., Cig., Jan., Trub., Dalm.; pošasti so se jim prikazale, Škrinj.- Valj. (Rad); — das Ungeheuer, das Scheusal; ubijavec celo jenja človek biti, pošast je, Ravn.- Valj. (Rad); psovka: peklenska p.; ti grda pošast! du abscheuliches Ding! — 2) das Ungeziefer, C.; — 3) das Miasma, Z., Mik.; — 4) der Schnupfen, der Strauchen, Cig., Jan., C., Soška dol.- Erj. (Torb.), Tolm.- M.; pošast ali nahod, Vrtov. (Km. k.).
51411. pošástən, -stna, adj. 1) gespenstisch; p. ples, Greg.; — scheußlich, monströs, Cig., Jan.; — 2) verschnupft, Z.; kdor hoče kako vino poznati, mora biti čistih ust in nič pošasten ali zadnit, Vrtov. (Vin.).
51412. poščȃga, f. eine Art brauner Frosch, Št.- Mur., Cig., C.
51413. poščebetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. pf. ein wenig schwatzen, Zora.
51414. poščę́diti, -im, vb. pf. verschonen: p. koga, C.; — prim. hs. poštediti.
51415. poščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. ein wenig kitzeln.
51416. poščəgətávati, -am, vb. impf. = poščegetovati.
51417. poščəgətováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt kitzeln.
51418. poščekáti, -ȃm, vb. pf. = pomolsti, Jarn.
51419. poščekováti, -ȗjem, vb. impf. = porezovati, posekovati, Podkrnci- Erj. (Torb.).
51420. poščénje, n. das Fasten, M.
51421. poščę́tati, -am, vb. pf. abbürsten, Mik.
51422. poščę́titi, -im, vb. pf. abbürsten, Cig.
51423. poščəváti, -ščújem, vb. pf. = poščuvati, Cig.
51424. poščípati, -pam, -pljem, vb. pf. nacheinander abzwicken; glave žrebljem s kleščami p.; — poščipano grozdje = der Mosler, vzhŠt.
51425. poščipováti, -ȗjem, vb. impf. wegkneipen, Mur.
51426. poščívanje, n. das oftmalige Pissen; — der Lauterstall (eine Pferdekrankheit), Cig., Strp.
51427. poščívati, -am, vb. impf. ad poscati; 1) beharnen, Cig.; — p. se, sich zu bepissen pflegen, Z.; — 2) oft den Harn lassen, den Harnfluss haben, Cig.
51428. poščúkniti, -ščȗknem, vb. pf. = podščukniti, Dict.
51429. poščúti, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen; — aufhetzen, Jan.
51430. poščuváti, -ščúvam, -ščújem, vb. pf. ein wenig hetzen: p. psa; — aufhetzen, Jan.
51431. pošentáti, -ȃm, vb. pf. mit dem Worte šent ein wenig fluchen, Z.
51432. pošentováti, -ȗjem, vb. impf. wiederholt mit dem Worte šent fluchen, Z.
51433. pošę́pati, -pam, vb. pf. 1) hinkend einige Schritte machen; — 2) = pošepiti, Cig.; — 3) (nacheinander) lahm werden, Jan. (H.).
51434. pošəpèt, -pę́ta, m. die Zuflüsterung, LjZv.
51435. pošəpətáti, -ətȃm, (-ę́čem), vb. pf. zuflüstern; p. komu kaj; ( praes. pošəpáčem, prim. Cv. X. 9.).
51436. pošę́piti, -im, vb. pf. vertreten, schief treten: p. črevlje, Z., Mik.
51437. pošə̀pniti, -nem, vb. pf. = pošepetati, nk.; (pravilno bi bilo: pošəpníti, pošápnem; prim. Cv. X.).
51438. pošəptáti, -ȃm, vb. pf. = pošepetati.
51439. pošę̑stək, -stka, m. der Hingang, kajk.- Valj. (Rad).
51440. pošestę́riti, -ę̑rim, vb. pf. versechsfachen, Cig.
51441. pošestíłən, -łna, adj. zirkelmäßig, V.-Cig.; — prim. šestilo.
51442. pošestíliti, -ı̑lim, vb. pf. abzirkeln, Cig.
51443. 1. pošèt, -šę́ta, m. der Spaziergang, Cig.
51444. 2. pošę̑t, m. der Zollstab, Cig., Jan., Kr.; — prim. it. passetto = pol sežnja.
51445. pošę́tati se, -tam, -čem se, vb. pf. einen Spaziergang machen, Zora.
51446. pošę̑tovati, -ujem, vb. impf. durch Abschreiten messen: njivo p., Svet. (Rok.).
51447. pošę́vən, -vna, adj. schräg, schief, Jan., Cig. (T.); p. kot, ein schiefer Winkel, Cel. (Geom.); pošę̑vni trk, der schiefe Stoß, Cig. (T.).

   50.848 50.948 51.048 51.148 51.248 51.348 51.448 51.548 51.648 51.748  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani