m (5.101-5.200)

5101. cmílast, adj. cmilasta preja, ein Gespinst von ungleichmäßiger Dicke, Z., Polj.
5102. cmíz, m. das Quarren, das Flennen, BlKr.
5103. cmı̑zəc, -zca, m. der Quarrer, der Flenner, BlKr.
5104. cmíziti se, -im se, vb. impf. po sili, brez solz jokati, flennen, quarren, C., BlKr.
5105. cmóčəc, -čca, m. dem. cmok; das Knödelchen.
5106. cmočə̀k, -čkà, m. = cmočec, Valj. (Rad).
5107. cmóčiti, -im, vb. pf. = cmokniti, Z.; c. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, Slom.- C.
5108. cmòk, interj. patsch! Cig.
5109. cmòk, -óka, m. 1) der Schmatzlaut, der Patsch; — 2) die Ohrfeige, Ip.- Erj. (Torb.), Štrek.; — 3) der Kloß, der Knödel; — 4) der Tölpel, Jarn., Mur.; — prim. cvok.
5110. cmokáč, m. der Schmatzer.
5111. cmokȃłnica, f. schlammig-kothige Straße, C.
5112. cmokàn, -ána, m. = cmokač, Cig.
5113. cmokȃnje, n. das Schmatzen, das Patschen.
5114. cmókast, adj. kloßig.
5115. cmokàt, -áta, adj. kloßig; c. kruh.
5116. cmokáti, -ȃm, vb. impf. schmatzen; tele ziza (sesa) in cmoka, Fr.- C.; — patschen: po blatu c., C.; dež zmerom gre in cmoka, C.; — klecksen, Jan.; to ni malano, ampak cmokano, V.-Cig.
5117. cmokȃvəc, -vca, m. der Schmatzer, Cig., Jan.; — der Kleckser, Cig.
5118. cmokljáč, m. der (beim Essen) schmatzt, schlampt, Cig.
5119. cmokljáti, -ȃm, vb. impf. schlampen, (beim Essen) schmatzen.
5120. cmókniti, cmȏknem, vb. pf. einen Schmatzlaut hervorbringen; patschen: c. v vodo, Jan., Cig.; — c. koga, ohrfeigen, Štrek.
5121. cmokotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. schmatzen, C.
5122. cmokútati, -am, vb. impf. cmokotati, Svet. (Rok.).
5123. cmǫ̑kva, f., Hrušica v Istri- Erj. (Torb.); pogl. smokva.
5124. cmọ̑lje, n. die Simse (juncus), SlGor.- Erj. (Torb.); (cmulje, C.); — menda nam. cvolje; prim. rus. stvolъ, Röhre.
5125. cmȓčən, -čna, adj. Wirbel-, M.; cmrčni tok, Danj. (Posv. p.).
5126. cmȓk, m. der Wasserwirbel, Mur., Cig., Jan., Danj.- Mik.; c. ga je požrl, der Strudel hat ihn verschlungen, SlGor.; (povodni mož) po noči rad pomalja iz cmrkov glavo, — rad vlači ljudi v cmrk, Trst. ( Glas.).
5127. cmȓkati, -am, vb. impf. schlürfen, Mur., C.; schlecken, Cig.
5128. cmŕkniti, ** cmȓknem, vb. pf. einen Schlurf thun, schlürfen, C.
5129. cmúliti, * -im, vb. impf. 1) schluchzen: jazbeci in zajci cmulijo, M.; quäken (o otrocih), Cig.; — 2) schmatzend saugen, M.; mehko gruško, kri iz rane c., ogr.- C.
5130. compȃta, f., Cig.; pogl. copata.
5131. cọmpər, -pra, m., C., Valj. (Rad); pogl. coper.
5132. cȗcman, m. neka žaba: = tomažek, C.
5133. cucorȃmo, adv. c. nesti koga, jemanden huckepack tragen, Nov., SlN., Dol.; — prim. cicoramo, štuporamo in 3. cucati, cucniti.
5134. cúma, f. psovka zaspani ženski, Št.- C.
5135. cúmati, -am, vb. impf. schläfrig nicken, Št.- C.
5136. cúməlj, -mlja, m. der Zipfel, C.; — der Zulp, C.
5137. cȗrkoma, adv. im Strahl, stromweise; kri c. teče; solze curkoma teko.
5138. cvȃmplja, f. grda, široka noga, BlKr.; — prim. it. zampa, Pfote.
5139. cvílimož, m. igrača: mož iz kavčuka, ki cvili, Vrt.
5140. čȃjmati se, -am se, vb. impf. allmälig zum Bewusstsein gelangen, zu sich kommen ( z. B. aus dem Schlafe, aus der Ohnmacht), Cig., Jan., C.; — gescheit werden, Celjska ok.; sich erinnern, Celjska ok.; — č. se po sv. veri, sich richten, C.; — nastalo menda iz: izčajmati se; prim. to in čama.
5141. čȃjmiti se, -im se, vb. impf. = čajmati se, C.
5142. čȃlma, f. der Turban, C.; — tur.
5143. čȃlmast, adj. mit dem Turban versehen, C.
5144. čȃm, m. der Schauder, das Gruseln, die Gänsehaut: čam me obleta, ogr.- C.
5145. čáma, f. die Närrin, Cig.; — prim. čamež.
5146. 1. čámər, -mra, m. der Stier, Jan., Kr.- Valj. (Rad), Saleška dol.- C., Poh.- Vest. I. 185.; čamer je vladar med govejo živino, C.
5147. 2. čámər, -mra, m. die Pelzmütze, Trst. (Let.), Laško ( Št.); po zimi ima Pesničar na glavi zelen ali moder čamer iz suknja s kosmatimi okrajki, ki se črez ušesa razvihniti dade, Pjk. (Črt.).
5148. čamẹ́ti, -í, vb. impf. čami me, es gruselt mir, ogr.- C.; — pogl. čemeti.
5149. čȃmež, m. der Narr, der Thor, Cig.; — prim. čemeti.
5150. čȃmpa, f. psovka za počasno žensko, C.
5151. čampár, -rja, m. = levičar ( furl. ciampa = levica), Solkan- Erj. (Torb.).
5152. čampárina, f. = levica, Banjščice ( Goriš.)- Erj. (Torb.).
5153. čámpəlj, -plja, m. = podgana, Kras.
5154. čȃmra, f. = 2. čamer, Slom., Št.- Zora.
5155. čamrína, f. die Stierhaut, ( die Büffelhaut, Cig.).
5156. čamúr, m. = čemer 2), ogr.- Valj. (Rad).
5157. čȃrman, m. = čarovnik, Jan.
5158. čȃsoma, adv. allmählich, Cig.
5159. časomèr, -mę́ra, m. der Zeitmesser, das Chronometer, Cig. (T.).
5160. časomę́rən, -rna, adj. 1) zeitmessend: časomerni kot, der Stundenwinkel, Cig. (T.); — 2) prosodisch, Jan.; — 3) (po češ.) quantitierend (o jeziku), Cig. (T.).
5161. časomę̑rje, n. 1) die Zeitmessung, Cig.; — 2) die Quantitätslehre, die Prosodie, Jan.
5162. časomę̑rstvọ, n. die Zeitmessung, Vest.
5163. častilákom, adj. = častilakomen, Jan.
5164. častilákoməc, -mca, m. der Ehrgeizige, Krelj.
5165. častilákomən, -mna, adj. = časti lakomen, ehrsüchtig, ehrgeizig.
5166. častilákomnik, m. der Ehrgeizige, Mur.
5167. častilákomnost, f. die Ehrsucht, der Ehrgeiz.
5168. častimárən, -rna, adj. ehrgeizig, Mur., Cig., Jan.
5169. čemę̑la, f., GBrda, pogl. čebela.
5170. čemę́r, m. 1) das Gift, Habd., Dict., ogr.- Mik.; — der Eiter in der Wunde, C.; etwas sehr Bitteres, Valj. (Rad); die Galle: dali so mu piti s čemerom zmešan jesih, ogr.- Valj. (Rad); — v vzklikih: oj čemer! oj grdi čemer! BlKr.; — 2) heftiger Unwille, der Zorn, Danj.- Mik., ogr.- C.; der Verdruss, Cig., Jan.; tudi pl. čemeri, C.; od čemerov zobe vkup stisniti, ogr.- Valj. (Rad); šla si je čemerov odganjat, Pjk. (Črt.); — 3) die Gänsehaut, Habd.; čemer mi leti, n. pr., če kdo zamaške (iz plute) reže, jvzhŠt.
5171. čemę́rən, -rna, adj. 1) giftig, Habd., C.; pren. čemerni jezik, die giftige Zunge, Vrt.; — herbe, bitter, ogr.- C.; pren. čemerno življenje, Meg.- Mik.; — 2) zornig, M.; übelgelaunt, griesgrämig, Habd., Jan., Cig. (T.), C., Kr.; star, čemeren ukazovavec, Jurč.
5172. čemeríka, f. 1) die weiße Nieswurz, der Germer (veratrum album), Cig., Jan., Tuš. (B.); — 2) eine mürrische Person, Cig.
5173. čemeríkast, adj. zornig, griesgrämig, Cig.
5174. čemeríkav, adj. = čmerikast, C., Zora.
5175. čemeríkavəc, -vca, m. der Griesgram, C., Zora; stari čemerikavec, Jurč.
5176. čemerı̑t, adj. bitter, Jurč.
5177. čemeríti, -ím, vb. impf. 1) č. se, eitern (o ranah), C.; — 2) čemeriti = jeziti, Cig.; deca čemeri puro, ogr.- Valj. (Rad); čmeriti, Gor.; — č. se = jeziti se, Cig., M.; zakaj se čemerite na mene? ogr.- Valj. (Rad); ein griesgrämiges Gesicht machen, (čmę́riti se) BlKr.; vreme se čemerí ("čmeri"), es ist trübes Wetter, Kr.
5178. čemerljìv, -íva, adj. zornmüthig, C.
5179. čemę̑rnat, adj. = čemeren, ogr.- Let.
5180. čemę̑rnica, f. die rothe Ameise, Kr., Št.- Valj. (Rad).
5181. čemę̑rnik, m. der Zornmüthige, C.; ein grämlicher Mensch, Cig.
5182. čemę́rnost, f. der Zorn, M.; die Griesgrämigkeit, der Murrsinn, Cig., Jan.
5183. čəmẹ́ti, -ím, vb. impf. hinbrütend hocken, warten: čemeti kje v kakem kotu brez dela, Cig., C.; rak čemi v svojem ždiči, Erj. (Izb. sp.); — prim. 2) čumeti.
5184. čə̀mž, m., Tuš. (R.); pogl. čimž, črensa.
5185. čeprẹ̑m, conj. = če prem, akoprem, dasi, Mik.
5186. česmíga, f. = česmina, Mur., Cig.
5187. česmíka, ** f. = česmina, Valj. (Rad).
5188. česmı̑n, m. = česmina, M., Tuš. (B.).
5189. česmína, f. der Sauerdorn, der Weinschädling (berberis vulgaris), Mur., Mik.
5190. česmı̑nje, n. das Gesträuch des Sauerdorns, des Weinschädlings, M., Robič ( Nkol.).
5191. česmínov, adj. vom Sauerdorn, Mur.
5192. česmínovəc, -vca, m. 1) česminov grm, Mur.; — 2) der Berberitzensaft, Mur., Valj. (Rad).
5193. češmíga, f. = češmin, C.
5194. češmíka, f. = česmin, Mik.
5195. češmı̑lica, f. = češmin, M.
5196. češmı̑lje, n. = češminje, Jarn., Mur., Cig., Josch.
5197. češmı̑n, m. der Sauerdorn (berberis vulgaris); — prim. česmina.
5198. češmína, f. = češmin.
5199. češmı̑nje, n. das Berberitzengesträuch.
5200. češmínov, adj. Berberitzen-; tudi: češmı̑nov.

   4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201 5.301 5.401 5.501  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani