Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (50.748-50.847)

  1. porẹzávati, -am, vb. impf. = porezovati.
  2. porẹzı̑łnik, m. = rezilnik, das Schneidemesser der Böttcher mit zwei Handhaben, das Reifmesser, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); s porezilnikom porezavati, Glas.
  3. porẹ́zniti, -rẹ̑znem, vb. pf. einen scharfen Geschmack empfinden lassen: vino porezne, der Wein hat einen Schnitt, Mur.
  4. porẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad porezati.
  5. porfīr, m. der Porphyr (eine Steinart); črni p., der Melaphyr, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  6. porfirīt, m. eine Art Porphyr, der Porphyrit, Cig. (T.).
  7. porháti, -ȃm, vb. impf. = parati, Rož.- Vest.
  8. porı̑nək, -nka, m. der Schub, der Stoß, C.; — der Antrieb, der Impuls, C.
  9. poríniti, -rı̑nem, vb. pf. einen Schub geben, hinschieben, stoßen; v stran p. koga; voz p. naprej; meč p. si v srce, das Schwert ins Herz stoßen, C.
  10. porísati, -rı̑šem, vb. pf. mit Zeichnungen ausfüllen: p. ves papir, C.
  11. poríšče, n., Cig., Mik., pogl. toporišče.
  12. poriti, -im, vb. impf. = parati, Cig.
  13. porı̑v, m. der Schub, der Stoß, C.
  14. porivalíšče, n. biti na porivališču, in der Welt hin und her geschoben werden, heimatslos sein, C.
  15. porívanəc, -nca, m. einer, der arm und verlassen in der Welt hin und her geschoben wird, C.
  16. porívati, -am, vb. impf. ad poriniti; schieben; voz naprej p.; p. se po svetu, heimatlos hin und her geschoben werden, C.
  17. porivȃvəc, -vca, m. der Schieber, Jan.
  18. porı̑vež, m. = porivanec, C.
  19. pórjati, -jam, -jem, vb. impf. = parati, Cig., Jan., Savinska dol.; porja mi po črevih, ich habe Bauchgrimmen, Savinska dol.; — pogl. prati, porjem.
  20. porjavẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) rostig werden, Z., jvzhŠt.; — 2) braun werden, DZ., jvzhŠt.
  21. porjavíti, -ím, vb. pf. braun machen, bräunen, Cig.
  22. pǫ́rke, f. pl. = porčehne, Guts., M., Bes.
  23. porkolab, m. der Gerichtsdiener, ogr.- C.; (exactor, castellanus, Mik.); — iz nem.: "Burggraf", Mik. (Et.).
  24. porníti, -ím, vb. impf. = prazniti, Cig., Jan.
  25. 1. poròb, -rǫ́ba, m. 1) = štor, der Baumstock, (tudi: pórob, -rǫ́ba), vzhŠt.- C., SKr.- M.; — 2) der Rumpf eines Körpers, C.; — prim. 1. robiti.
  26. 2. poròb, -rǫ́ba, m. 1) der Raub, die Beute, Mur., (tudi: pórob, -rǫ́ba), ogr.- Valj. (Rad); — 2) das Geld, das von den Schuldnern an die Häscher oder Gerichtsdiener bezahlt wird, Cig.; — prim. 2. robiti, rubiti.
  27. porobániti, -ȃnim, vb. pf. ungestüm zerstören: Juri podkuri, Miha podpiha, Pa pride Urban, Pa vse poroban', Polj.
  28. porǫ̑bək, -bka, m. = parobek, der Baumstock, der Baumstumpf, Cig., C., Kr.; na suhem porobku sedeti, Kr.
  29. 1. porǫ́biti, -im, vb. pf. 1) nacheinander einsäumen: vse p.; — 2) umhauen, fällen, Cig., Jan.
  30. 2. porobíti, -ím, vb. pf. 1) ausplündern, Habd.- Mik., Mur., Cig.; do golega p., kajk.- Valj. (Rad); — 2) rauben, C.
  31. 3. porobíti, -ím, vb. pf. knechten, ogr.- C., Raič (Slov.); — hs.
  32. porǫ̑bje, n. der Rand, Jan. (H.); — der Kamm einer Anhöhe: p. sneženih gora, Jurč.
  33. porǫ̑bkati, -am, vb. pf. entkörnen: vso koruzo p., Z.
  34. 1. porǫ́bljenje, n. das Umhacken, die Fällung, ( prim. 1. porobiti).
  35. porǫ̑bnica, f. die Randschrift an Münzen, Cig. (T.).
  36. porobótiti, -ǫ̑tim, vb. pf. bolezen ga je naglo porobotila = spravila pod zemljo, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  37. porǫ̑č, m. das Geländer, C.
  38. porǫ́čati, -am, vb. impf. ad poročiti; 1) anvertrauen, empfehlen, befehlen, M.; p. svojega duha v božje roke, Trub.; — 2) Aufträge geben, auftragen, Mur.; — sagen lassen, entbieten, Jan.; berichten, referieren, Mur., Cig., Jan., nk.; — 3) trauen, ein Brautpaar einsegnen.
  39. porǫ̑čək, -čka, m. 1) der Bericht, die Nachricht, C.; — 2) das Legat, C.
  40. porǫ̑čən, -čna, adj. 1) Trauungs-; Venec sem poročni vila, Greg.; poročni prstan, der Trauring; poročna knjiga, das Trauungsbuch, Cig., Jan.; na poročni dan, am Tage der Trauung, DSv.; — 2) = priročen: poročne bukvice, Trub.
  41. poročę́nəc, -nca, m. der Getraute, der Neuvermählte, Cig., nk.
  42. poročénje, n. der Auftrag, C., Trub.; po poročenju Gospoda, Dalm.; poslednje p., das Testament, C.
  43. poročę́nka, f. die Getraute, die Neuvermählte, Cig.
  44. poročeváti, -ȗjem, vb. impf. = poročati.
  45. poročevȃvəc, -vca, m. 1) der Berichterstatter, Jan., nk.; — 2) der Trauende, Cig.
  46. poročílọ, n. 1) der Auftrag, Mur., Jan.; — die Entbietung, Cig., Jan.; — 2) die Nachricht, Mur., Cig., Jan., nk.; slaba poročila prihajajo, nk.; — die Berichterstattung, der Bericht, das Referat, Mur., Cig., Jan., nk.; od sebe dati poročilo, berichten, Levst. (Nauk).
  47. poročíti, -ím, vb. pf. 1) anvertrauen, anheimstellen, empfehlen, Alas., Jan., M., C.; cerkovne službe komu p., Trub.; kje je čreda, katera je bila tebi poročena? Dalm.; s tem bodite Bogu poročeni! Dalm.; hinavce božji sodbi p., Dalm.; poroči nas svojemu sinovi! Kast.; bodi Bogu poročeno! C.; — p. komu kaj v oporoki, jemanden im Testamente bedenken, Cig.; — 2) mündlich auftragen, Mik.; befehlen, Meg., Mur.; vse, kar si mi poročil, hočem storiti, Dalm.; je li to od mojega Gospoda poročeno? Dalm.; — Nachricht geben, berichten, Dol.- Levst. (Zb. sp.); Snoč' sem ljubici poročil, Da bom drevi slovo jemal, Npes.-K.; Al' zdrav je, kar se ločil, Ni pisal ne poročil, Preš.; — den Bericht erstatten, rapportieren, Mur., Cig., nk.; o vsacem četrtletju p. okrajnemu oblastvu, Levst. (Nauk); — 3) trauen (ein Brautpaar); — p. se, sich trauen lassen, sich verheiraten; p. se z bogato nevesto; — 4) p. katero, sich ein Weib antrauen lassen, heiraten, Kr.; jaz sem ženo poročil, ich habe ein Weib genommen, Krelj; odločeno ženo p., ein geschiedenes Weib heiraten, Trub., Kast.
  48. poročník, m. 1) der Bote, C., Ravn.- Valj. (Rad); — der Berichterstatter, Navr. (Let.); — der Botschafter, der Gesandte, Cig., Jan., nk.; papežev p., der päpstliche Legat, Cig.; — der Consul, Cig., Jan.; — 2) der trauende Priester, der Copulator, Cig.; — 3) porǫ̑čnik, der Lieutenant, Cig., C., nk.; (po drugih slov. jez.).
  49. poročnı̑štvọ, n. die Botschaft (als Amt), DZ.; — das Consulat, Cig.
  50. pórod, -rǫ́da, m. der Geburtsact, die Entbindung; p. imeti, gebären, C.; na porodu biti, in den Kindesnöthen liegen; — izpačen p., eine Missgeburt, C.; negoden p., eine Frühgeburt, Cig.; — die Nachkommenschaft, Mur.; Lepo Boga prosita, Da bi jima porod dal, Npes.-K.; človeški p., das Menschengeschlecht, Guts. (Res.); — das Erzeugnis, Cig.; duševni p., C.
  51. porǫ́dən, -dna, adj. 1) Geburts-: porǫ̑dne bolečine; porodno orodje, das Entbindungswerkzeug, Cig.; na svoj porodni dan, Dalm.; — porodna žena, die Gebärende, Trub.- Mik.; Preuboga porodna žena! Celi teden se je trudila, Npes.-Vraz; — porodni greh, die Erbsünde, Trub., Dalm., Guts. (Res.); — 2) = roden, fruchtbringend: porodno drevo, Krelj; — fruchtbar, Dalm.
  52. porodíti, -ím, vb. pf. gebären; porodila je dvojčke; — p. se, geboren werden: porodil se je v Ljubljani, Z., nk.; — p., hervorbringen, p. se, entstehen: porode se prepiri, DZ.
  53. porodı̑tva, f. = poroditev, Mur., C.
  54. porǫ̑dnica, f. 1) die Wöchnerin, Cig., Jan., Vod. (Bab.), Kras, Tolm.- Erj. (Torb.); — 2) porodníca, die Gebärerin: božja p., die Gottesgebärerin; — Zarja, dneva porodnica, Preš.
  55. porodničár, -rja, m. 1) der Geburtshelfer, Mur., Cig., Jan., Vod. (Bab.), DZ.; — 2) die Ammenkröte (alytes obstetricans), Erj. (Z.).
  56. porodničárski, adj. geburtshilflich: p. uk, Mur.; porodničarsko orodje, das Entbindungszeug, Cig.; porodničarska klinika, DZ.
  57. porodničȃrstvọ, n. die Geburtshilfe, die Entbindungswissenschaft, Mur., Cig., Jan., DZ.
  58. porodník, m. = roditelj, porodniki = roditelji, Jan., M.
  59. poròg, -rǫ́ga, m. = poroga, Jan. (H.).
  60. porǫ̑ga, f. der Hohn, Jan. (H.); — prim. hs. poruga.
  61. porǫ́gati se, -am se, vb. pf. verhöhnen, verspotten: p. se komu, nk.; — prim. rogati se.
  62. porogávati se, -am se, vb. impf. spotten: p. se komu, Zora.
  63. porojȃj, m. der Geburtsact, Mur., Cig.
  64. poroję́nčək, -čka, m. dem. porojenec; der Neugeborene, Mur.
  65. poroję́nəc, -nca, m. der Neugeborene, Z.
  66. porojílọ, n. das Gebärorgan, Mur.
  67. porojíti, -ím, vb. pf. ein wenig lärmen, Jan. (H.).
  68. pórok, -rǫ́ka, m. der Bürge, Alas., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. biti za koga, kaj, für jemanden, etwas bürgen, haften, einstehen, Cig., Jan., nk.; brez poroka, unverbürgt, Cig.; za poroka se ponujati, Škrinj.- Valj. (Rad); porokov p., der Afterbürge, Cig.; podružni p., der Nachbürge, V.-Cig.; tudi: poròk, -rǫ́ka, Dict.
  69. porokováti, -ȗjem, vb. impf. bürgen, haften, Jan., SlN.- C., DZ., Svet. (Rok.).
  70. porọ̑p, m. die Plünderung, Cig., Jan.
  71. porọ̑pati, -am, vb. pf. nacheinander wegrauben: vse p. komu.
  72. poropotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. pf. ein wenig poltern.
  73. porosíti, -ím, vb. pf. bethauen; porošen, thaubenetzt; — ein wenig befeuchten oder benetzen: dež je porosil zemljo.
  74. 1. porǫ̑štvən, -tvəna, adj. Bürgschafts-, Cig., Jan.; poroštvena dolžnost, die Haftpflicht, poroštvena razmera, das Garantieverhältnis, poroštvene napake, Gewährsmängel, DZ.
  75. porǫ̑štvọ, n. die Bürgschaft, die Haftung, Dict., Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; p. dati, Bürgschaft stellen, Cig., nk.
  76. poroštvováti, -ȗjem, vb. impf. Bürgschaft leisten, Jan., C.
  77. porọ̑tnik, m. der Geschworne, Cig., Jan., nk.
  78. porotnikováti, -ȗjem, vb. impf. das Geschwornenamt ausüben, Levst. (Nauk).
  79. porọ̑tništvọ, n. das Geschwornenamt, das Geschwornenwesen, nk.
  80. porováti, -rújem, vb. pf., Cig., pogl. porvati.
  81. porožíčiti, -ı̑čim, vb. pf. mit Hörnchen versehen: porožičen pravopis, Navr. (Let.).
  82. porožljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig rasseln oder klirren.
  83. 1. pǫ̑rta, f. die Borte, die Tresse, Mur., Cig., Jan.; — die Kopfbinde der Mädchen, Cig., Jan., jvzhŠt.; — prim. 1. parta.
  84. 2. pōrta, f. die Pforte, bes. die Klosterpforte: pred porto stoje berači, Kr.; — prim. lat. porta.
  85. portāl, m. umetno zidan sprednji vhod pri hiši, das Portal ( arch.), Cig. (T.).
  86. pǫ̑rtast, adj. bordiert, Mur., Cig.
  87. pǫ̑rtati, -am, vb. impf. mit Tressen besetzen, Cig.
  88. pǫ̑rtək, -tka, m. die Kopfbinde, das Stirnband (der Mädchen), Kr.- Mur., Cig., Jan.
  89. portepēj, m. das Degen- oder Säbelgehenk mit der Quaste, das Porteepee, Cig.
  90. pǫ̑rtica, f. dem. 1. porta, Mur.
  91. portlāndəc, -dca, m. der Portlandstein, Cig.
  92. portrēt, m. podoba, obraz, das Porträt, Cig., Jan., Cig. (T.).
  93. porúbiti, -im, vb. pf. 1) nacheinander pfänden, C.; — 2) ausplündern: do dlake p., Dict.; — prim. 2. robiti, rubiti.
  94. porudíti, -ím, vb. pf. 1) röthen, roth färben, C.; — 2) vererzen, Cig.
  95. porudníniti, -ı̑nim, vb. pf. mineralisieren, Erj. (Min.).
  96. porukanica, f. ein gekrümmter Hirtenstab, Jan. (H.).
  97. porúngəlj, -glja, m. ein kleiner Block, Mur., Cig., Jan., Met.; = kar se hlodu odžaga, da dobi lepo čelo, Savinska dol.; — ein Stück Holz, der Knüttel, Cig., Jan., C., Dol., Št.; bes. der Knüttel, welchen man bissigen Hunden ( Cig.) oder Schweinen ( Z.) anhängt; — prim. nem. "Prügel", Mik. (Et.).
  98. porȗšək, -ška, m. die Ruine: poruški in pepel, kajk.- Valj. (Rad).
  99. poruševáti, -ȗjem, vb. impf. ad porušiti; niederreißen, Z., nk.
  100. porušı̑telj, m. der Zerstörer, kajk.- Valj. (Rad).

   50.248 50.348 50.448 50.548 50.648 50.748 50.848 50.948 51.048 51.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA