Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (501-600)

  1. malovę̑rnica, f. die Kleingläubige, Cig., Jan.
  2. malovę̑rnik, m. der Kleingläubige, Jan.
  3. malovę́rnost, f. die Kleingläubigkeit, Mur., Cig., Jan.
  4. malovę̑rski, adj. nach Art der Kleingläubigen, kleingläubig, Mur.
  5. malovę̑rstvọ, n. die Kleingläubigkeit, Mur.
  6. malovẹ́stən, -tna, adj. von geringer Gewissenhaftigkeit, Jan. (H.).
  7. malovídən, -dna, adj. schwachsichtig, SlN.
  8. 1. malovína, f. die Kardendistel, vzhŠt.- C.
  9. 2. malovína, f. perje od buče, Vrsno- Erj. (Torb.); — iz it. mellone = dinja, Štrek. (Arch.).
  10. malǫ̑vje, n. das Himbeergesträuch, Notr.
  11. malovódən, -dna, adj. wasserarm, Cig., Jan.
  12. malǫ́vrat, m. neka trava, Vrsno- Erj. (Torb.).
  13. malovrẹ́dən, -dna, adj. von geringem Werte; malovredna reč; — von geringem moralischen Werte, schlecht, nichtsnutzig; nichtswürdig; malovredni ljudje; malovredno dejanje.
  14. malovrẹ̑dnež, m. ein nichtswürdiger Mensch.
  15. malovrẹ̑dnica, f. die Nichtswürdige.
  16. malovrẹ̑dnik, m. = malovrednež, Mur., Cig.
  17. malovrẹdnják, m. = malovrednež, Mur., kajk.- Valj. (Rad).
  18. malovrẹ́dnost, f. geringer Wert; — die Nichtsnutzigkeit; die Schlechtigkeit.
  19. malozahtẹ́vən, -vna, adj. anspruchslos, Jan.
  20. malozmǫ́žən, -žna, adj. wenig vermögend, unbehilflich, Vrt.
  21. malozòb, -zǫ́ba, adj. zahnarm, Cig. (T.).
  22. mȃłta, f. der Mörtel, der Bewurf, Cig., Jan., DZ., Kr., Prim.; — prim. it. malta, Mörtel.
  23. mȃłtar, -rja, m. der Freimaurer ( zaničlj.), ZgD.
  24. mȃłtati, -am, vb. impf. mit Mörtel bewerfen, Z.
  25. maltēški, adj. Malteser-: m. vitez, m. red, Jan.
  26. maltēzar, -rja, m. = malteški vitez, Jan.
  27. małtína, f. das Mauergeschütt, C.
  28. mȃłtnica, f. die Mörteltruhe, Cig., C.
  29. mȃłtnik, m. die Mörtelhaue, Cig.
  30. mȃltra, f. der Schutt, das "Malter": po maltri smrdeti, Npes.-Schein.; — iz nem.
  31. malvāški, adj. malvaško vino, der Malvasier, Jan.
  32. malvāzija, f. die Malvasierrebe, C.; — der Malvasierwein, Cig., Jan., C.
  33. mȃm, adv., kajk.- Glas., Vest.; pogl. mahom.
  34. 1. máma, f. = mati (v otročjem govoru).
  35. 2. máma, f. = klafar, Dict.
  36. mȃməc, -mca, m. der Betrüger, der Taschenspieler, C.
  37. mamelūk, m. nekdaj: egiptovski vojak, der Mameluk; ( fig.) sclavischer Anhänger, nk.
  38. mámən, -mna, adj. bezaubernd, Cig.
  39. mamę̑n, adj. betäubt: ves mamen sem, jvzhŠt.
  40. mȃmež, m. der Täuscher, der Taschenspieler, Mur., Cig.
  41. mámica, f. dem. mama; = mati (nežno); draga mamica!
  42. mamìč, -íča, m. der Gaukler, Jan.
  43. mámika, f. = mamica, M.
  44. mamíłən, -łna, adj. gaukelhaft, verführerisch, Cig.; mamilna beseda, das Lockwort, Cig.
  45. mamílọ, n. 1) das Betäubungsmittel, Cig.; — 2) das Lockmittel, der Köder, Cig., Jan.; — 3) das Blendwerk, das Trugbild, Jan., Cig. (T.); — 4) die Täuschung, Cig., Jan., C.
  46. mámiti, mȃmim, vb. impf. 1) betäuben, Mur., Cig., Jan.; — 2) täuschen, Mur., Cig., Jan.; sanje človeka mamijo, Dict.- Mik.; — bethören, verblenden, beschwindeln, begaukeln, Mur., Cig., Jan.; m. koga s čim, jemandem etwas vorspiegeln, Cig., Jan.; ködern, Cig., Jan., M.; — bezaubern, M.; — m. se, sich täuschen, Mur.
  47. mamı̑vəc, -vca, m. der Täuscher, Cig., Jan.; der Verlocker, Cig.
  48. mȃmka, f. dem. mama (največ v otročjem govoru); — tudi: mamkà, Valj. (Rad).
  49. mámljenje, n. die Betäubung, Cig.; die Vorspiegelung, Cig.; ličkako mamljenje, Dalm.
  50. mamljìv, -íva, adj. 1) betäubend, Jan.; — 2) trügerisch, verführerisch, Cig., Jan., nk.
  51. mȃmnik, m. der Gaukler, Cig.
  52. mȃmnjak, m. der Gaukler, C.
  53. māmon, m. der Reichthum, der Mammon.
  54. māmut, m. neka predpotopna žival, der Mammut.
  55. 1. māna, f. das Manna; — der Honigthau, V.-Cig.; m. ali medena rosa na perju, Pirc.
  56. 2. māna, f. snop sirkovih odrezanih in povezanih vršičev ( prim. it. manna, ein Bündel), Ip.- Erj. (Torb.).
  57. mānarica, f. die Mannabirne, Cig.
  58. mancáti, -ȃm, vb. impf., Dict.- Mik., Cig., Jan.; pogl. mencati.
  59. mȃnce, f. pl. mance se igrati, otročja igra, Ljub.
  60. mandȃnje, n. odrezovanje trtnih vršičev, Prim., Ip.; — taki odrezani vršiči: trtno m., Vrtov. (Km. k.).
  61. mandarīn, m. visok oblastnik na Kitajskem, der Mandarin.
  62. mandāt, m. pooblastilo, poslanstvo, das Mandat.
  63. mandáti, -ȃm, vb. impf. trte m. = zelene trte trebiti, obrezovati, Vrtov. (Vin.), Ip., Prim.; — prim. it. mondare, reinigen, rimondare gli alberi, ausästen.
  64. mándel, -dela, (-delna), m. die Mandel; pocukrani m., die Zuckermandel; — ( zool.) die Mandel, Cig. (T.).
  65. mandelj, -delja, (-deljna), m., pogl. mandel.
  66. mándelnov, adj. Mandel-; mandelnovo drevo, der Mandelbaum (amygdalis communis), Cig., Jan.; mandelnova kislina ( chem.), die Mandelsäure, Cig. (T.).
  67. mándelnovəc, -vca, m. 1) der Mandelstein ( min.), Cig. (T.); — 2) der Mandelbaum (amygdalis communis), Tuš. (R.).
  68. mandelnovína, f. das Mandelholz, Cig., Jan.
  69. mandı̑ba, f. = trgatev, die Weinlese, Dalm.; — prim. bendima.
  70. mandigáti, -ȃm, vb. impf. gehen, schlendern, ogr.- C.; krava po cesti domov mandiga, ogr.- Valj. (Rad); — wandern, ogr.- M.
  71. mandolīna, f. neko glasbeno orodje, die Mandoline, Cig., Jan.
  72. mandováti, -ȗjem, vb. impf. die grünen Reben beschneiden, Vrtov. (Vin.), Let., Prim.; — prim. mandati.
  73. mȃndra, f. = kuna (Marder), Lašče- Levst. (Rok.); — iz nem.
  74. mandráti, ** -ȃm, vb. impf., pogl. mendrati.
  75. mȃndrga, f. = mandrija, Z., C.
  76. mȃndrija, f. ein Landhaus in der Umgebung von Triest, Štrek.; — der Schafstall, Krelj- Mik.; — die Schafherde, Trst.; — prim. hs. mandra, die Sennerei, tur., it. mandra, der Viehstall, Mik. (Et.).
  77. mandrijȇr, m. ein Bewohner der Umgebung von Triest ( it. mandriere).
  78. mandrijȇrica, f. das Mutterkraut (pyrethrum parthenium), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  79. mandrijȇrka, f. eine Bewohnerin der Umgebung von Triest.
  80. mandrı̑l, m. neka opica: = gozdni hudir, der Mandril, Erj. (Ž.).
  81. mánəc, -nca, m. der Reibstöckel: kamen z mancem, Zora.
  82. mánək, -nka, m. = menek, die Aalraupe, Ip.- Erj. (Torb.).
  83. manēvər, -vra, m. vojna vaja, das Manöver.
  84. manevrovāti, -ȗjem, vb. impf. manövrieren, Jan. (H.).
  85. 1. mȃnga, f. 1) der Schwengel, C., Bes.; — 2) der Hebel (manjga, Mur., Jan.); — prim. it. manico, Handhabe (?).
  86. 2. mȃnga, f. die Mange, die Glättwalze, (manjga) SlGor.- C.; pogl. monga; — iz nem.
  87. mangān, m. neka kovina, das Mangan ( chem.), Cig. (T.).
  88. manganīt, m. der Manganit, Cig. (T.).
  89. mangānov, adj. Mangan-: manganova pena, das Wad, Cig. (T.); manganova kislina, die Mangansäure, Jan., Cig. (T.); manganova prekislina, die Uebermangansäure, Cig. (T.).
  90. mangānovəc, -vca, m. rjavi m., der Braunstein, C.; sivi m., der Manganit, Cig. (T.).
  91. mangānovka, f. ruda m., das Manganerz, Cig. (T.); — črna m., der Hausmannit, Cig. (T.).
  92. 1. mȃngati, -am, vb. impf. mit der Hebestange, dem Hebel heben, fortschaffen, (manjgati) C.; — prim. 1. manga.
  93. 2. mȃngati, -am, vb. impf. = mongati, (manjgati) Jan., SlGor.- C.; — prim. 2. manga.
  94. 3. mangáti, -ȃm, vb. impf. müßig gehen, Z.
  95. mangovȃnje, n. der Müßiggang, kajk.- Valj. (Rad).
  96. mangováti, -ȗjem, vb. impf. müßig sein, Z., kajk.- Valj. (Rad).
  97. māni, m. pl. pri starih Rimljanih dobri duhovi (sence) umrlih, die Manen, Preš.
  98. mánič, maníča, m. der Hirseaustreter: nocoj imamo maniče, Polj.
  99. manifēst, m. slovesna izjava, slovesen razglas (vladarja, vlade i. t. d.), das Manifest.
  100. mánih, m. ein verschnittenes Pferd, der Wallach, Dict.

   1 101 201 301 401 501 601 701 801 901  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA