Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (49.748-49.847)


  1. polȃjati, -jam, -jem, vb. pf. ein wenig bellen.
  2. polȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern; p. komu breme.
  3. polȃjšba, f. die Erleichterung, Cig.; die Milderung, Jan.
  4. polȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, die Linderung.
  5. polajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad polajšati; erleichtern; mildern, lindern.
  6. polajševȃvəc, -vca, m. der Erleichterer; der Milderer, der Linderer.
  7. polajšílọ, n. die Erleichterung; die Begünstigung, DZ.; die Linderung, Jan.; — der Milderungsgrund, Jan.
  8. polákati se, -am se, vb. impf. ad polakniti se; p. se česa, begehrlich werden, Štrek.; polakam se kake reči, es gelüstet mich nach einer Sache, Gor.; — sich anmaßen, Jan.; polakal se je pravice, norčevati se, LjZv.
  9. polákniti se, -lȃknem se, vb. pf. von der habsüchtigen Begierde nach etwas ergriffen werden, sich gelüsten lassen; p. se denarjev, Met.- Mik.; božje časti se p., Ravn.; p. se na kaj, Cig.; p. se na veliko plačo, Notr.; — gierig an sich reißen, habhaft werden: p. se česa, Cig., C., Gor.; — sich anmaßen, Jan.
  10. polȃkšica, f. die Erleichterung, die Begünstigung ( merc.), Cig. (T.), SlN.; hs.
  11. pólan, -lána, m. der Herbstlein, Z., Gor.
  12. polápati, -am, vb. pf. etwas Verbotenes aussagen, ausplappern, C.
  13. polápniti, -lȃpnem, vb. pf. (mit dem Maul) erhaschen, C.
  14. polarizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) polarisieren ( phys.), Cig. (T.).
  15. polasáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig bei den Haaren nehmen.
  16. polastı̑nəc, -nca, m. der Waldservitutberechtigte, Svet. (Rok.).
  17. polastı̑telj, m. der Besitzergreifer, Jan. (H.).
  18. polastíti se, -ím se, vb. pf. 1) p. se česa, sich einer Sache bemächtigen, sich etwas aneignen, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.; p. se koga, sich an einen machen, Cig.; — 2) znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti (= nisem vas mogel takoj spoznati), Erj. (Torb.).
  19. polastováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich bemächtigen, Z.; p. se živeža, sich Nahrung aneignen, Vrtov. (Km. k.).
  20. poláštati, -am, vb. pf. = polatati, Cig.
  21. polátati, -am, vb. pf. mit Latten versehen ( z. B. ein Dach), Cig.; ni še polatano, das Dachgerüste ist noch nicht mit Latten versehen, jvzhŠt.
  22. polatínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. latinisieren, Cig., Jan.
  23. 1. polatíniti, -ı̑nim, vb. pf. ins Lateinische übersetzen, Cig.
  24. 2. polatíniti, -ı̑nim, vb. pf. = polatati, C.
  25. poláziti, -lȃzim, vb. pf. ein wenig kriechen.
  26. polȃžar, -rja, m. mladenič, ki na dan sv. Lucije zarano, predno domači vstanejo, pride in živini položi, Pjk. (Črt. 93.).
  27. polča, f. das Jätgras, das Unkraut, Jarn.; — prim. pleti (?).
  28. połčetŕti, num. vierthalb; p. goldinar dati za kaj, 3 1/2 Gulden für etwas geben; v polčetrti uri kam priti; tudi: pọ̑łčetrti; (pọ̑łštrti, jvzhŠt.).
  29. polčnik, m. die ranunkelartige Windblume, gelbes Waldhähnchen (anemone ranunculoides), Medv. (Rok.).
  30. pȏłdan, m. der Mittag, Dict., Štrek., Gor., Ben.- Kl.; poldan je, Gor.- Levst.; kadar je uže poldan bil, Dalm.; kadar je uže poldan bilo, Jap. (Sv. p.); o poldan = o poldne, Gor.- Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdan, Ljub.; połdȃn, gen. -dnę̑va, Mur.; — pogl. poldne.
  31. połdánji, adj. = poldanski: proti poldanjemu svetu obrnjen, Levst. (Beč.).
  32. połdánski, adj. Mittags-, mittägig.
  33. połdesę́ti, num. zehnthalb: p. vatel, 9 1/2 Ellen; tudi: pọ̑łdeseti.
  34. połdevę́ti, num. neunthalb; tudi: pọ̑łdeveti.
  35. pȏłdne, n. der Mittag; dobro poldne! guten Mittag! Pjk. (Črt.); poldne je bilo, es war Mittag; p. zvoni, es läutet Mittag; do poldne, bis Mittag; vormittags; tudi: do poldneva, Levst. (Zb. sp.); od poldneva, von Mittag, Dict.; proti poldne, Kast. (W.), Vod. (Izb. sp.); proti poldnevu, Levst. (Zb. sp.); proti poldnevi, Dalm.; proti poldnu, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); o poldne, zu Mittag, mittags; tudi: ob poldne, Trub., Dalm.; (ob połdnę̑, Dict.); pred poldne, vormittags; tudi: pred poldnem, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); pred poldnevom, Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdne.
  36. połdnę̑vati, -am, vb. impf. zu Mittag essen, Cig., Burg. (Rok.).
  37. połdnę́vən, -vna, adj. 1) halbtägig, Cig., Jan.; — 2) Mittags-, Mur., Cig., Jan., nk.; poldnę̑vna višina, die Mittagshöhe, poldnevni krog, der Meridiankreis, Cig. (T.).
  38. połdnę̑vnica, f. die Meridianlinie, Cig., Jan., Cig. (T.).
  39. połdnę̑vnik, m. 1) der Mittagskreis, der Meridian, Jan., Cig. (T.), Jes.; razdalja poldnevnikov, die Meridiandifferenz, Cig. (T.); — 2) der Südwind, Jan., Jes.
  40. połdnę̑vniški, adj. Meridian-: poldnevniška ravnina, die Meridianebene, Cig. (T.); poldnevniška gorstva, die Meridiangebirge, Jes.
  41. połdníca, f. der Mittag, C.
  42. połdnı̑čkati, -am, vb. impf. zu Mittag essen, C.
  43. połdrȗgəc, -gca, m. 1) fant, velik za poldrugega, Gor.; — 2) neki žrebelj (poldrugi palec dolg), (poldrujec) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (podrujec) Cig., Gor.
  44. połdrȗgi, num. anderthalb; poldrugi vagan pšenice kupiti; poldrugo uro daleč iti; poldrugi okis, das Sesquioxyd, Cig. (T.).
  45. połdrȗžica, f. 1 1/2 Einheiten geltendes Geldstück, Habd.- Mik.
  46. połdrȗžina, f. vino na poldružino dati, für eine Maßeinheit Wein anderthalb Maßeinheiten als Rückerstattung verlangen, Svet. (Rok.).
  47. połdrȗžnik, m. neki žrebelj: = poldrugec 2), Dol.
  48. pole, interj. sieh! Trub., Dalm., Jsvkr., Jap.; — iz: poglej.
  49. pọ̑łəc, -łca, m. ein halber Kreuzer, M., Lašče- Levst. (Rok.).
  50. polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
  51. poledenẹ́ti, -ím, vb. pf. eisig werden, Z.
  52. poledeníti se, -ím se, vb. pf. eisig werden, vereisen, Cig.
  53. polę̑dičati se, -a se, vb. impf. polediča se, es glatteiset, V.-Cig.
  54. poledíti, -ím, vb. pf. mit Eis überziehen, beeisen, Cig.; p. se, sich mit Eis überziehen, Cig.; glatteisig werden, Mur.
  55. polę̑dnica, f. = poledica, Mur.
  56. polèg, -lę́ga, m. 1) iti na poleg, sich auskeilen, spitz zugehen (im Bergbau), Cig.; — 2) die Abkunft, Cig., C.; ni takega polega, da bi pijančeval, Mik.; die Art: tacega polega, Gor.
  57. polə̀g, I. adv. daneben, dabei; p. stati, daneben stehen; tudi jaz sem bil p., auch ich war dabei; — außerdem: poleg so pa tudi veseli, Erj. (Izb. sp.); tudi: póləg (in: polę̑gi, jvzhŠt.); — II. póləg, praep. c. gen. 1) neben; zvezda p. zvezde; p. vasi so travniki; p. mene je sedel ali šel brat; p. sebe imeti koga, jemanden neben oder bei sich haben; — längs: p. reke, Cig., Jan.; p. potoka sem se izprehajal, Mur., Met.- Cig.; — p. tega, dazu (kommt, dass), außerdem; zugleich, Cig.; — 2) gemäß, Jan.; p. tega, demnach, Cig.; p. tvoje volje, ogr.- Mik.; kakor mu poleg stanu in odreje najbolj prija, LjZv.; poleg zapovedi, LjZv.; ("polgi", Meg., Boh.- Mik.); prim. stsl. podlъgu, podlъgъ, secundum, Mik. (Et.).
  58. polẹgáč, m. človek, ki rad polega, der Bärenhäuter, Cig., Valj. (Rad).
  59. polẹ́ganje, n. das oftmalige Lagern.
  60. polẹ́gati, -lẹ̑gam, -žem, vb. impf. ad poleči; 1) sich öfter hie und da niederlegen; bolehav ali len človek rad polega; p. po klopeh; — žito polega, das Getreide lagert sich; — 2) gebären (vom Vieh), p. se, geboren werden, Z.; — 3) sich legen, nachlassen; tudi: p. se: morje se polega, das Meer hört auf zu toben, Cig.
  61. poləgáti se, -lážem se, vb. pf. eine Lüge vorbringen, C.
  62. polegávati, -am, vb. impf. = polegati: p. v travo, LjZv.
  63. polẹ́gavəc, -vca, m. kdor rad polega, der Lieger, der Faulpelz, Jan., Valj. (Rad).
  64. polə̀gljaj, m. die Erleichterung, C.
  65. poléglost, f. die Lagerung: p. slojev druzega proti druzemu ( min.), Cig. (T.).
  66. poləgotíti, -ím, vb. pf. = potolažiti: p. koga, C.
  67. poləhčáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern, lindern, Dict., Jan.; kmetom siromašni stan p., (polaščati) Glas.
  68. poləhčȃva, f. die Erleichterung, die Milderung ( z. B. bei Strafen), C.
  69. polə̀hčək, -čka, m. die Erleichterung, C.
  70. poləhčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad polehčati; erleichtern, lindern, Cig., Jan.
  71. poləhčíca, f. die Erleichterung, die Ermäßigung, die Linderung, Z., (polah-) DZ.
  72. polə̀hčiti, -im, vb. pf. = polehčati, Cig., M.
  73. poləhkáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern: barko p., (-lahka-) Jap. (Sv. p.); — nadloge p., (-lahk-) Vod. (Izb. sp.).
  74. poləhkóta, f. die Erleichterung, das Labsal, Mur.
  75. poləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, M.
  76. poləhnẹ́ti, -ím, vb. pf. leichter werden, sich vermindern, (polah-) Cig.
  77. polẹ́jati, -am, vb. impf. = polivati, vzhŠt.- Vest.
  78. poləkčíca, f. = polehčica, Habd.- Mik.
  79. polẹ́nce, n. dem. poleno; das Scheitchen; kurežno p., das Brennholzscheitchen, Mur.
  80. polẹ́nčəce, n. dem. polence, (-čice) Cig.
  81. polẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. in Scheiter zerschlagen, V.-Cig.; drva p., C.
  82. polẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, sich der Faulheit ergeben; tudi: polẹ́niti se, -im se.
  83. polẹnják, m. das Wagendrittel: štrange so na polenjaku pripete, C.
  84. polẹ̑nje, n. coll. das Scheitholz, Cig., C.; plamen je še migljal in pokalo je polenje, Glas.
  85. polēnta, f. eine Art dicker Brei aus Maisgrütze oder Maismehl, die Polenta: polento kuhati.
  86. polẹnúšiti, -ȗšim, vb. pf. 1) ein wenig faulenzen, Jan. (H.); — 2) p. se = poleniti se, Jan. (H.).
  87. polẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) die Beleimung, C.; — 2) die Nebelhülle, die Umwölkung: p. je, p. se je naredil, da se noben grič na obzorju ne vidi, Polj.
  88. polẹ́pən, -pna, adj. umnebelt, Polj.; — unrein, umflort (von der Stimme), Gor.- M.
  89. polẹpíti, vb. pf. 1) verschönern, Z., Mik.; — 2) verkleistern, Cig.; p. se, sich bekleben, mit einer anklebenden Sache überzogen werden: mlinski kamen se polepi, je ves polepljen, kadar nesuho žito melje, Gor.; cesta se je polepila, die Straße hat sich mit einer Eiskruste überzogen, Gor.- M.; — p. se, sich bewölken: nebo se je polepilo, Jes.; — grlo se mu je polepilo, Cig.; = glas se mu je polepil, Gor.- M.; seine Stimme ist heiser geworden.
  90. polẹpotíti, -ím, vb. pf. verschönern, Mur.; svoje dejanje s čistim zlatom pozlatiš in polepotiš, Kast. (N. c.).
  91. polẹpšáłən, -łna, adj. euphemistisch, Cig. (T.).
  92. polẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern; Polepšaj tud' mene, (cvetka) Obrala te bom, Vod. (Pes.).
  93. polẹpšávati, -am, vb. impf. = polepševati.
  94. polẹ̑pšək, -ška, m. die Verschönerung, C.
  95. polẹpševáti, -ȗjem, vb. impf. ad polepšati.
  96. polẹ̑pšica, f. der Euphemismus, Cig. (T.).
  97. polẹ́sən, -sna, adj. im Walde vorkommend, Wald-, M.; polẹ̑sna golazen, Zora; polesne cvetlice, DSv.
  98. polẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Z.
  99. poləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. eine kurze Zeit schimmern, Z.; = p. se, Cig.
  100. polẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. ein wenig kriechen; polezem, ich werde kriechen; ich werde langsam gehen.

   49.248 49.348 49.448 49.548 49.648 49.748 49.848 49.948 50.048 50.148  



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA