Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar
m (49.748-49.847)
-
polȃjati, -jam, -jem, vb. pf. ein wenig bellen.
-
polȃjšati, -am, vb. pf. erleichtern; p. komu breme.
-
polȃjšba, f. die Erleichterung, Cig.; die Milderung, Jan.
-
polȃjšək, -ška, m. die Erleichterung, die Linderung.
-
polajševáti, -ȗjem, vb. impf. ad polajšati; erleichtern; mildern, lindern.
-
polajševȃvəc, -vca, m. der Erleichterer; der Milderer, der Linderer.
-
polajšílọ, n. die Erleichterung; die Begünstigung, DZ.; die Linderung, Jan.; — der Milderungsgrund, Jan.
-
polákati se, -am se, vb. impf. ad polakniti se; p. se česa, begehrlich werden, Štrek.; polakam se kake reči, es gelüstet mich nach einer Sache, Gor.; — sich anmaßen, Jan.; polakal se je pravice, norčevati se, LjZv.
-
polákniti se, -lȃknem se, vb. pf. von der habsüchtigen Begierde nach etwas ergriffen werden, sich gelüsten lassen; p. se denarjev, Met.- Mik.; božje časti se p., Ravn.; p. se na kaj, Cig.; p. se na veliko plačo, Notr.; — gierig an sich reißen, habhaft werden: p. se česa, Cig., C., Gor.; — sich anmaßen, Jan.
-
polȃkšica, f. die Erleichterung, die Begünstigung ( merc.), Cig. (T.), SlN.; — hs.
-
pólan, -lána, m. der Herbstlein, Z., Gor.
-
polápati, -am, vb. pf. etwas Verbotenes aussagen, ausplappern, C.
-
polápniti, -lȃpnem, vb. pf. (mit dem Maul) erhaschen, C.
-
polarizováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) polarisieren ( phys.), Cig. (T.).
-
polasáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig bei den Haaren nehmen.
-
polastı̑nəc, -nca, m. der Waldservitutberechtigte, Svet. (Rok.).
-
polastı̑telj, m. der Besitzergreifer, Jan. (H.).
-
polastíti se, -ím se, vb. pf. 1) p. se česa, sich einer Sache bemächtigen, sich etwas aneignen, Mur., Cig., Jan., Vrtov. (Km. k.), nk.; p. se koga, sich an einen machen, Cig.; — 2) znani ste se mi zdeli, pa se vas nisem mogel precej polastiti (= nisem vas mogel takoj spoznati), Erj. (Torb.).
-
polastováti se, -ȗjem se, vb. impf. sich bemächtigen, Z.; p. se živeža, sich Nahrung aneignen, Vrtov. (Km. k.).
-
poláštati, -am, vb. pf. = polatati, Cig.
-
polátati, -am, vb. pf. mit Latten versehen ( z. B. ein Dach), Cig.; ni še polatano, das Dachgerüste ist noch nicht mit Latten versehen, jvzhŠt.
-
polatínčiti, -ı̑nčim, vb. pf. latinisieren, Cig., Jan.
-
1. polatíniti, -ı̑nim, vb. pf. ins Lateinische übersetzen, Cig.
-
2. polatíniti, -ı̑nim, vb. pf. = polatati, C.
-
poláziti, -lȃzim, vb. pf. ein wenig kriechen.
-
polȃžar, -rja, m. mladenič, ki na dan sv. Lucije zarano, predno domači vstanejo, pride in živini položi, Pjk. (Črt. 93.).
-
polča, f. das Jätgras, das Unkraut, Jarn.; — prim. pleti (?).
-
połčetŕti, num. vierthalb; p. goldinar dati za kaj, 3 1/2 Gulden für etwas geben; v polčetrti uri kam priti; tudi: pọ̑łčetrti; (pọ̑łštrti, jvzhŠt.).
-
polčnik, m. die ranunkelartige Windblume, gelbes Waldhähnchen (anemone ranunculoides), Medv. (Rok.).
-
pȏłdan, m. der Mittag, Dict., Štrek., Gor., Ben.- Kl.; poldan je, Gor.- Levst.; kadar je uže poldan bil, Dalm.; kadar je uže poldan bilo, Jap. (Sv. p.); o poldan = o poldne, Gor.- Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdan, Ljub.; połdȃn, gen. -dnę̑va, Mur.; — pogl. poldne.
-
połdánji, adj. = poldanski: proti poldanjemu svetu obrnjen, Levst. (Beč.).
-
połdánski, adj. Mittags-, mittägig.
-
połdesę́ti, num. zehnthalb: p. vatel, 9 1/2 Ellen; tudi: pọ̑łdeseti.
-
połdevę́ti, num. neunthalb; tudi: pọ̑łdeveti.
-
pȏłdne, n. der Mittag; dobro poldne! guten Mittag! Pjk. (Črt.); poldne je bilo, es war Mittag; p. zvoni, es läutet Mittag; do poldne, bis Mittag; vormittags; tudi: do poldneva, Levst. (Zb. sp.); od poldneva, von Mittag, Dict.; proti poldne, Kast. (W.), Vod. (Izb. sp.); proti poldnevu, Levst. (Zb. sp.); proti poldnevi, Dalm.; proti poldnu, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); o poldne, zu Mittag, mittags; tudi: ob poldne, Trub., Dalm.; (ob połdnę̑, Dict.); pred poldne, vormittags; tudi: pred poldnem, Kast. (W.), Levst. (Zb. sp.); pred poldnevom, Levst. (Zb. sp.); tudi: pọ̑łdne.
-
połdnę̑vati, -am, vb. impf. zu Mittag essen, Cig., Burg. (Rok.).
-
połdnę́vən, -vna, adj. 1) halbtägig, Cig., Jan.; — 2) Mittags-, Mur., Cig., Jan., nk.; poldnę̑vna višina, die Mittagshöhe, poldnevni krog, der Meridiankreis, Cig. (T.).
-
połdnę̑vnica, f. die Meridianlinie, Cig., Jan., Cig. (T.).
-
połdnę̑vnik, m. 1) der Mittagskreis, der Meridian, Jan., Cig. (T.), Jes.; razdalja poldnevnikov, die Meridiandifferenz, Cig. (T.); — 2) der Südwind, Jan., Jes.
-
połdnę̑vniški, adj. Meridian-: poldnevniška ravnina, die Meridianebene, Cig. (T.); poldnevniška gorstva, die Meridiangebirge, Jes.
-
połdníca, f. der Mittag, C.
-
połdnı̑čkati, -am, vb. impf. zu Mittag essen, C.
-
połdrȗgəc, -gca, m. 1) fant, velik za poldrugega, Gor.; — 2) neki žrebelj (poldrugi palec dolg), (poldrujec) Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (podrujec) Cig., Gor.
-
połdrȗgi, num. anderthalb; poldrugi vagan pšenice kupiti; poldrugo uro daleč iti; poldrugi okis, das Sesquioxyd, Cig. (T.).
-
połdrȗžica, f. 1 1/2 Einheiten geltendes Geldstück, Habd.- Mik.
-
połdrȗžina, f. vino na poldružino dati, für eine Maßeinheit Wein anderthalb Maßeinheiten als Rückerstattung verlangen, Svet. (Rok.).
-
połdrȗžnik, m. neki žrebelj: = poldrugec 2), Dol.
-
pole, interj. sieh! Trub., Dalm., Jsvkr., Jap.; — iz: poglej.
-
pọ̑łəc, -łca, m. ein halber Kreuzer, M., Lašče- Levst. (Rok.).
-
polę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) nach einander sich niederlegen, sich lagern; koze so polegle na planem, die Ziegen lagerten im Freien, Cig.; čreda je okoli njega polegla, Ravn.; — žito je poleglo, das Getreide hat sich gelagert oder gelegt (infolge der Schwere der Ähren, oder des Regens u. dgl.); poleglo žito, Cig.; lan poleže na njivi; — p. se, sich legen, sich sacken: jed se poleže v želodcu, Cig.; — 2) sich legend niederdrücken, Dol.; okoli nas so bili poseli ali polegli trato kmetje, Jurč.; — 3) gebären (vom Vieh), Junge werfen, Mur., V.-Cig., Svet. (Rok.), vzhŠt.; vsa čreda je polegla, Cig.; vsa drobnica je pasaste mladiče polegla, Ravn.; svinja je dvanajst prascev polegla, LjZv.; p. se, geworfen werden, Svet. (Rok.); (redko kedaj o človeku: p. otroka, Z., C.); — 4) nachlassen, Jan.; veter je polegel, Cig.; — tudi p. se: morje se je poleglo, das Meer hat aufgehört zu toben, Cig.; valovi so se polegli, C.; tukaj se imajo tvoji valovi poleči, Dalm.
-
poledenẹ́ti, -ím, vb. pf. eisig werden, Z.
-
poledeníti se, -ím se, vb. pf. eisig werden, vereisen, Cig.
-
polę̑dičati se, -a se, vb. impf. polediča se, es glatteiset, V.-Cig.
-
poledíti, -ím, vb. pf. mit Eis überziehen, beeisen, Cig.; p. se, sich mit Eis überziehen, Cig.; glatteisig werden, Mur.
-
polę̑dnica, f. = poledica, Mur.
-
polèg, -lę́ga, m. 1) iti na poleg, sich auskeilen, spitz zugehen (im Bergbau), Cig.; — 2) die Abkunft, Cig., C.; ni takega polega, da bi pijančeval, Mik.; die Art: tacega polega, Gor.
-
polə̀g, I. adv. daneben, dabei; p. stati, daneben stehen; tudi jaz sem bil p., auch ich war dabei; — außerdem: poleg so pa tudi veseli, Erj. (Izb. sp.); tudi: póləg (in: polę̑gi, jvzhŠt.); — II. póləg, praep. c. gen. 1) neben; zvezda p. zvezde; p. vasi so travniki; p. mene je sedel ali šel brat; p. sebe imeti koga, jemanden neben oder bei sich haben; — längs: p. reke, Cig., Jan.; p. potoka sem se izprehajal, Mur., Met.- Cig.; — p. tega, dazu (kommt, dass), außerdem; zugleich, Cig.; — 2) gemäß, Jan.; p. tega, demnach, Cig.; p. tvoje volje, ogr.- Mik.; kakor mu poleg stanu in odreje najbolj prija, LjZv.; poleg zapovedi, LjZv.; ("polgi", Meg., Boh.- Mik.); — prim. stsl. podlъgu, podlъgъ, secundum, Mik. (Et.).
-
polẹgáč, m. človek, ki rad polega, der Bärenhäuter, Cig., Valj. (Rad).
-
polẹ́ganje, n. das oftmalige Lagern.
-
polẹ́gati, -lẹ̑gam, -žem, vb. impf. ad poleči; 1) sich öfter hie und da niederlegen; bolehav ali len človek rad polega; p. po klopeh; — žito polega, das Getreide lagert sich; — 2) gebären (vom Vieh), p. se, geboren werden, Z.; — 3) sich legen, nachlassen; tudi: p. se: morje se polega, das Meer hört auf zu toben, Cig.
-
poləgáti se, -lážem se, vb. pf. eine Lüge vorbringen, C.
-
polegávati, -am, vb. impf. = polegati: p. v travo, LjZv.
-
polẹ́gavəc, -vca, m. kdor rad polega, der Lieger, der Faulpelz, Jan., Valj. (Rad).
-
polə̀gljaj, m. die Erleichterung, C.
-
poléglost, f. die Lagerung: p. slojev druzega proti druzemu ( min.), Cig. (T.).
-
poləgotíti, -ím, vb. pf. = potolažiti: p. koga, C.
-
poləhčáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern, lindern, Dict., Jan.; kmetom siromašni stan p., (polaščati) Glas.
-
poləhčȃva, f. die Erleichterung, die Milderung ( z. B. bei Strafen), C.
-
polə̀hčək, -čka, m. die Erleichterung, C.
-
poləhčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad polehčati; erleichtern, lindern, Cig., Jan.
-
poləhčíca, f. die Erleichterung, die Ermäßigung, die Linderung, Z., (polah-) DZ.
-
polə̀hčiti, -im, vb. pf. = polehčati, Cig., M.
-
poləhkáti, -ȃm, vb. pf. erleichtern: barko p., (-lahka-) Jap. (Sv. p.); — nadloge p., (-lahk-) Vod. (Izb. sp.).
-
poləhkóta, f. die Erleichterung, das Labsal, Mur.
-
poləhkotíti, -ím, vb. pf. erleichtern, M.
-
poləhnẹ́ti, -ím, vb. pf. leichter werden, sich vermindern, (polah-) Cig.
-
polẹ́jati, -am, vb. impf. = polivati, vzhŠt.- Vest.
-
poləkčíca, f. = polehčica, Habd.- Mik.
-
polẹ́nce, n. dem. poleno; das Scheitchen; kurežno p., das Brennholzscheitchen, Mur.
-
polẹ́nčəce, n. dem. polence, (-čice) Cig.
-
polẹ́niti, -ẹ̑nim, vb. impf. in Scheiter zerschlagen, V.-Cig.; drva p., C.
-
polẹníti se, -ím se, vb. pf. träge werden, sich der Faulheit ergeben; tudi: polẹ́niti se, -im se.
-
polẹnják, m. das Wagendrittel: štrange so na polenjaku pripete, C.
-
polẹ̑nje, n. coll. das Scheitholz, Cig., C.; plamen je še migljal in pokalo je polenje, Glas.
-
polēnta, f. eine Art dicker Brei aus Maisgrütze oder Maismehl, die Polenta: polento kuhati.
-
polẹnúšiti, -ȗšim, vb. pf. 1) ein wenig faulenzen, Jan. (H.); — 2) p. se = poleniti se, Jan. (H.).
-
polẹ̀p, -lẹ́pa, m. 1) die Beleimung, C.; — 2) die Nebelhülle, die Umwölkung: p. je, p. se je naredil, da se noben grič na obzorju ne vidi, Polj.
-
polẹ́pən, -pna, adj. umnebelt, Polj.; — unrein, umflort (von der Stimme), Gor.- M.
-
polẹpíti, vb. pf. 1) verschönern, Z., Mik.; — 2) verkleistern, Cig.; p. se, sich bekleben, mit einer anklebenden Sache überzogen werden: mlinski kamen se polepi, je ves polepljen, kadar nesuho žito melje, Gor.; cesta se je polepila, die Straße hat sich mit einer Eiskruste überzogen, Gor.- M.; — p. se, sich bewölken: nebo se je polepilo, Jes.; — grlo se mu je polepilo, Cig.; = glas se mu je polepil, Gor.- M.; seine Stimme ist heiser geworden.
-
polẹpotíti, -ím, vb. pf. verschönern, Mur.; svoje dejanje s čistim zlatom pozlatiš in polepotiš, Kast. (N. c.).
-
polẹpšáłən, -łna, adj. euphemistisch, Cig. (T.).
-
polẹ̑pšati, -am, vb. pf. verschönern; Polepšaj tud' mene, (cvetka) Obrala te bom, Vod. (Pes.).
-
polẹpšávati, -am, vb. impf. = polepševati.
-
polẹ̑pšək, -ška, m. die Verschönerung, C.
-
polẹpševáti, -ȗjem, vb. impf. ad polepšati.
-
polẹ̑pšica, f. der Euphemismus, Cig. (T.).
-
polẹ́sən, -sna, adj. im Walde vorkommend, Wald-, M.; polẹ̑sna golazen, Zora; polesne cvetlice, DSv.
-
polẹsenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Holz werden, Z.
-
poləskətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. eine kurze Zeit schimmern, Z.; = p. se, Cig.
-
polẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. ein wenig kriechen; polezem, ich werde kriechen; ich werde langsam gehen.
49.248 49.348 49.448 49.548 49.648 49.748 49.848 49.948 50.048 50.148
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani