Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (48.801-48.900)

  1. podvnę́ti, -vnámem, vb. pf. = podžgati, C.
  2. podvòd, -vǫ́da, m. 1) die Subsumtion, Cig. (T.); — 2) der Betrug, Mur., V.-Cig., Jan., Danj.- Mik.; — 3) die Kuppelei, Jan. (H.); ( hs.).
  3. podvódən, -dna, adj. unter dem Wasser befindlich, M.; podvọ̑dni mah, das Flussmoos, Cig.; podvodno vapno, hydraulischer Kalk, Erj. (Min.).
  4. podvóditi, -vǫ́dim, vb. pf. 1) verführen, C.; — betrügen, Z.; — 2) kuppeln, Jan. (H.); ( prim. hs. podvoditi vb. impf. kuppeln).
  5. pòdvǫ́dja, m. der Subdirector, Jan.
  6. 2. podvọ̑dnica, f. = morska vila, die Najade, C.
  7. podvǫ̑dnik, m. 1) der Betrüger, Z.; — 2) der Zubringer, der Kuppler, Cig., (podvȏdnik) Levst. (Nauk); ( hs.).
  8. podvǫ̑dstvọ, n. die Kuppelei, Levst. (Nauk); — prim. podvod 3).
  9. podvòj, -vója, m. = podboj, Cig., Slom., Poh.
  10. podvọ̑jən, -jna, adj. gepaart, C.; zu zweien vorhanden: množino rabimo tudi za podvojne telesne ude, Cv.; — podvojna sol, das Doppelsalz, podvojna kislina, gepaarte Säure ( chem.), Cig. (T.).
  11. podvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podvojiti.
  12. podvọ̑jič, m. die Kette für das Vorspannpaar, Gor.
  13. podvojíti, -ím, vb. pf. verdoppeln: podvojeni soglasniki, Doppelconsonanten, Cig. (T.).
  14. pòdvȏjvoda, m. der Unterfeldherr, Jan. (H.); pomorski p. = podadmiral, der Contreadmiral, Jan. (H.).
  15. podvọ̑ra, f. rogovila za plug, da gredoč na njivo ali z njive ne drsi po tleh, die Pflugschleife, Z., Goriška ok., Kras- Erj. (Torb.); ( prim. podora).
  16. podvoríti, -ím, vb. pf. p. koga, einem das Nöthige geben, ihn bedienen, Cig., ogr.- M.; — bewirten, Zora; p. koga z rakijo, Jurč.; — p. komu: bogatec rad podvori siromaku, ogr.- Let.; — verschaffen, zuwege bringen: p. komu kaj, C.
  17. podvǫ̑rnik, m. der Bediener, Valj. (Rad).
  18. podvotlíti, -ím, vb. pf. unterhöhlen, Cig.
  19. podvọ̑z, m. = podvoz, f., Guts., Cig., Goriška ok., Soška dol.- Erj. (Torb.).
  20. podvọ̑z, f. der Achsenstock: sprednja, zadnja p., Jan., Gor., Notr., Ig (Dol.); — tudi: = prema, der Wagentheil, Ig (Dol.).
  21. podvráčati, -am, vb. impf. ad podvrniti; schief treten: črevlje p., C., Z.
  22. podvrȃtəc, -tca, m. = podvratek, Cig.
  23. podvrȃtək, -tka, m. die Wamme (des Rindes), Cig.
  24. podvrȃtnik, m. die Wamme des Rindes, Cig., C.
  25. podvrȃtnjak, m. der untere Querbalken des Ochsenjoches, C.
  26. podvrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. 1) darunter werfen: ogenj p., Feuer anlegen, Cig.; — 2) (etwas Unechtes) unterschieben, Jan.; podvrženo otroče, Cig.; — podvržen, unecht, apokryph, Cig., Jan., Cig. (T.); podvržena listina, LjZv.; — 3) unterstellen, unterordnen, Cig., Jan., Cig. (T.); — unterwerfen; p. si deželo, p. svoji oblasti; p. kazni, globi, davščini, desetini, Cig., DZ.; smrti podvržen, sterblich, Guts.; krču podvržen, zu Krämpfen geneigt, Cig.; — p. se, sich unterwerfen; p. se vojskovodji; p. se, sich fügen: p. se postavi.
  27. podvrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. unten hemmen: p. kolo, das Rad sperren, Z.
  28. podvŕgati, -am, vb. impf. ad podvreči, C.
  29. podvrgávati, -am, vb. impf. = podvrgovati, Let.
  30. podvrgováti, -ȗjem, vb. impf. ad podvreči, Jan., C.
  31. podvŕniti, -nem, vb. pf. schief treten: p. črevelj, podvrnjen črevelj, Mur., C., vzhŠt.
  32. podvŕpati, -vȓpam, -pljem, vb. pf. unterwühlen: mesto, katero je voda podvrpala, LjZv.
  33. podvrstíti, -ím, vb. pf. 1) unterhalb reihen, Mur.; unterordnen, Več.; — substituieren, C.; — 2) stufenweise verschieden machen, abstufen, Cig.
  34. podvŕtati, -vȓtam, vb. pf. unterbohren, Cig.
  35. podvȓž, m. ein unterschobenes Kind, C.
  36. podvȓžba, f. 1) die Unterwerfung, Mur., Cig.; — 2) die Unterschiebung, Cig.
  37. podvȓžəc, -žca, m. ein unterschobenes Kind, Mur.
  38. podvȓžək, -žka, m. 1) ein unterschobenes Ding, Cig.; — = podvrž, der Wechselbalg, Cig.; — 2) = podbradek: golo obradje z mesenim podvržkom, Jurč.
  39. podvȓženčič, m. = podvrženče, C.
  40. podvȓženəc, -nca, m. 1) = podvrženik, Jan. (H.); — 2) ein unterschobenes Kind (Knabe), Cig., Jan., C.
  41. podvȓženik, m. der Unterworfene, der Unterthan, Guts.- Cig.
  42. podvȓženka, f. 1) die Unterworfene, Jan. (H.); — 2) ein unterschobenes Kind (Mädchen), Cig.
  43. podvȓžič, m. = podvrž, C.
  44. podvzę́tən, -tna, adj. = podjeten, unternehmend, Jan., nk.
  45. podvzę́ti, -vzámem, vb. pf. 1) unternehmen, Jan., nk.; pogl. podjeti; — 2) aufreiben, mager oder schwach machen: bolezen človeka podvzame, C.
  46. podvzę́tje, n. = podjetje, das Unternehmen, Jan., nk.
  47. podvzę̑tnica, f. = podjetnica, die Unternehmerin, nk.
  48. podvzę̑tnik, m. = podjetnik, der Unternehmer, Jan., C., nk.
  49. podvzę̑tstvọ, n. = podjetništvo, die Unternehmung, C.
  50. podvzglȃvje, n. der Kopfpolster, C.; — prim. podzglavje.
  51. podvzglȃvnik, m. der Kopfpolster, C.
  52. pòdzakȗp, m. die Afterpacht, Cig.
  53. pòdzakȗpnik, m. der Afterpächter, Cig., DZkr.
  54. pòdzdravník, m. der Unterarzt, Cig.
  55. podzglȃvje, n. die Kopfunterlage, Vrt.; das Kopfkissen, Cig., Jan., DZ.; — prim. podvzglavje.
  56. podzglȃvnik, m. das Kopfkissen, Cig., Jan.; — prim. podvzglavnik, C.
  57. podzı̑d, m. 1) der Unterbau, der Grundbau, Cig.; die Socke, der Sockel, Cig. (T.); — 2) die Gegenmauer, die Scarpe, Cig.; — prim. podzidje.
  58. podzídati, -am, vb. pf. 1) untermauern; leseno hišo p.; — 2) scarpieren, Cig.
  59. podzı̑dək, -dka, m. der Unterbau, Jan.
  60. podzídən, -dna, adj. zum Unterbau gehörig: podzı̑dni kol, der Grundpfahl.
  61. podzı̑dje, n. 1) der Unterbau, das Grundmauerwerk, Cig., Jan., Cig. (T.); — 2) die Scarpe, die Stützmauer, Cig., Jan.; obrežno p., die Quaimauern, Levst. (Močv.); podmorsko p., unterirdische Blockmauern, DZ.
  62. podzidováti, -ȗjem, vb. impf. ad podzidati.
  63. 1. podžágati, -am, vb. impf. = podžigati, C.
  64. 2. podžȃgati, -am, vb. pf. unterhalb ab- oder durchsägen, untersägen.
  65. podžę́ti, -žánjem, vb. pf. 1) darunter mit der Sichel abschneiden; (trsje) p., das Unkraut im Weingarten mit der Sichel abschneiden, unterschneiden, jvzhŠt.; — 2) das Getreide vor dem Schossen abschneiden, schröpfen, Cig., Jan.
  66. podžgáti, -žgèm, vb. pf. unterzünden, Cig.; hišo p., das Haus anzünden, Cig.; — anreizen, aufstacheln, aufhetzen, Cig.
  67. podžìg, -žíga, m. die Unterzündung, Z.; — die Verhetzung, Cig.
  68. podžigáč, m. der Brandleger, C.
  69. podžígalica, f. podžigalice = treščice, s katerimi se podžiga, Z.
  70. podžigȃłnik, m. der Zunder, Guts.- Cig.
  71. podžigálọ, n. ein Werkzeug zum Unterzünden, Jan. (H.).
  72. podžíganje, n. das Unterzünden; das Anzünden, die Brandlegung; — das Anreizen, die Aufmunterung, Cig.
  73. podžígati, -am, vb. impf. ad podžgati; unterzünden; einen Brand (Brände) legen, Z.; — anreizen, aufwiegeln, Mur., Cig.; p. delavce, da bi z mezdo poskočili, Levst. (Nauk).
  74. podžigȃvəc, -vca, m. der Heizer, Z.; — der Brandleger, Z.; — der Aufwiegler, Cig.
  75. podžı̑gljaj, m. der Zunder ( fig.), der Impuls, V.-Cig., Jan.; p. sovraštvu, Cig.; post hudemu nagnjenju podžigljaj odjemlje, Ravn.
  76. podžı̑ł, m. = oplen, Tolm.- Erj. (Torb.).
  77. podžíla, f. "železen drog pri podvozu (poddelu), ki je ob enem tudi za os", Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  78. podžínati, -am, vb. impf. = podžinjati, C.
  79. podžínjanje, n. 1) das Unterschneiden ( z. B. des Unkrautes im Weingarten), jvzhŠt.; — 2) das Schröpfen des Getreides, Cig.
  80. podžínjati, -am, vb. impf. ad podžeti; 1) das Gras o. das Unkraut unterschneiden ( z. B. im Weingarten): kedaj boste podžinjali? jvzhŠt.; — 2) (das Getreide) schröpfen, Cig., Jan.
  81. podžíriti, -im, vb. pf. z žirom izpitati, (mit Eicheln, Bucheckern) mästen, C.
  82. podživíti, -ím, vb. pf. stärken, laben, C.
  83. podžlẹ̑bje, n. bei Mühlen die Vorrichtung, auf welcher das Gerinne ruht, das Grundwerk, Jan.
  84. podžǫ́kati, -žǫ̑kam, vb. pf. mit einem langen Gegenstande unterstöbern, unterstoßen, Cig.
  85. pódžup, m. der Gemeindediener, Notr.- Levst. (Nauk); podžȗp, Črniče ( Goriš.).
  86. pòdžupàn, -pána, m. der Vicebürgermeister, nk.; — der Vicegespan (in Ungarn).
  87. pòdžȗpnik, m. 1) = kaplan, C.; — 2) podžȗpnik = podžup, GBrda.
  88. poedínče, -eta, n. das Einzelwesen, das Individuum, Zora.
  89. poedínəc, -nca, m. die einzelne Person männlichen Geschlechtes, das Individuum, Jan., Cig. (T.), SlN., UčT.
  90. poedíniti, -ı̑nim, vb. pf. vereinigen, einen, Cig., Zora, ZgD.
  91. poedínka, f. die einzelne Person weiblichen Geschlechtes, nk.; die einzelne Sache (res singularis), das Individuum, Cig. (T.).
  92. poenačávati, -am, vb. impf. ad poenačiti, gleich stellen, DZ.
  93. poenáčiti, -ȃčim, vb. pf. gleich machen, ausgleichen, Cig.
  94. poēt, m. pesnik, der Poet.
  95. poezı̑ja, f. pesniška umetnost, pesniški izdelek, die Poesie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  96. poflȃjsati, -am, vb. pf. ablecken, Z., jvzhŠt.
  97. pofrfráti, -ȃm, vb. pf. ein wenig flattern; — oberflächlich und eilig etwas abthun, Z.
  98. pofúliti, -im, vb. pf. schnipfen, Z., SlN.; skrivaj p., Jurč.
  99. pogáča, f. 1) das Aschenbrot: kruh brez kvasu, pečen v pepelu ali pod kako posodo obloženo z žerjavico, Habd., Cig., Štrek., Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) der Kuchen; das Weißbrot; bes. das Pathenbrot; pogačo bo jedla = porodila bo, Notr.; ženitna p., das Hochzeitsbrot, Cig.; — čebelna p., das Bienenbrot, Cig.; — cvetna p., der Blütenkuchen ( bot.), Cig. (T.); — 3) die Honigscheibe: pogače, das Gewirk im Bienenstocke, Cig., Št.; — 4) die Scheibe im Hüttenbau, Cig.; — 5) die Nachgeburt, Trst. (Let.); — 6) der Vogelknöterich (polygonum aviculare), C.; (tudi: svinjske pogače, C.); — prim. it. focaccia, srlat. focacius, Mik. (Et.).
  100. pogȃčar, -rja, m. der Kuchenbäcker, Cig., Jan.; Na ajdov kruh prosi pogačar satu, Čb.- Valj. (Rad).

   48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801 48.901 49.001 49.101 49.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA