Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (48.401-48.500)

  1. podpołnı̑təv, -tve, f. die Ergänzung, Levst. (Močv.).
  2. podpółniti, -im, vb. pf. ergänzen, completieren, C., LjZv.
  3. podpółnọ, * adv. = podpolnoma, LjZv.
  4. podpolovíčən, -čna, adj. nicht die Hälfte erreichend: podpolovična večina glasov, die relative Stimmenmehrheit, nk.
  5. podpółzniti se, -pȏłznem se, vb. pf. ausgleiten, Dalm.; — prim. izpodpolzniti.
  6. podpǫ̑na, f. die Hypotenuse ( math.), Jan., Cig. (T.), C.; — češ.
  7. podpǫ̑nəc, -nca, m. der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Klanec, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  8. podpòr, -póra, m. 1) die Stütze, Dict., Z.; — 2) pl. podpori = hud kašelj, C.
  9. podpọ̑ra, f. 1) die Stütze; železne podpore, Vod. (Izb. sp.); der Tragstempel ( mont.), V.-Cig.; — 2) die Unterstützung, die Aushilfe; podpore prositi, podporo dobiti.
  10. podpọ̑rək, -rka, m. die Unterstützung, C.
  11. podpórən, -rna, adj. stützend, Stütz-: podpọ̑rni zid, die Gegenmauer, die Stützmauer, Cig., Levst. (Cest.); — unterstützend, behilflich: p. komu, C.; podporno društvo, ein Unterstützungsverein, nk.
  12. podpọ̑rica, f. dem. podpora; eine kleine Stütze, Erj. (Torb.).
  13. podpọ̑rje, n. coll. 1) die Stützen: p. rudnika, die Grubenzimmerung, h. t.- Cig. (T.); — 2) neka otročja bolezen (kadar težko dihajo o premembi vremena), C., Gor.
  14. podpọ̑rnik, m. 1) der Stützbaum, Cig.; — 2) der Unterstützer, Mur., Cig., Jan., nk.
  15. podpọ̑rnja, f. die Stütze, Dict., Mur., Cig., Levst. (Močv.), Dol.; hlod, dober za podpornjo, Bas.; der Stützpfeiler, Meg., Dict.; — die Stütze ( fig.): ti, najne starosti podpornja, Ravn.
  16. podpornjáča, f. die Stütze, Danj.- Mik.
  17. podpọ̑rnjica, f. dem. podpornja, ein kleiner Stützpfeiler, Dict.
  18. pòdporǫ̑čnik, m. der Unterlieutenant, Cig., nk.; — rus.
  19. pòdpórok, -rǫ́ka, m. der Afterbürge, der Nebenbürge, Cig.
  20. podpǫ̑tje, n. die tieferen Stellen neben einem Wege, Jan. (Slovn.).
  21. podpovẹdáč, m. der Souffleur, Cig.; — polj.
  22. podpovẹdováti, -ȗjem, vb. impf. soufflieren, Cig.; — polj.
  23. pòdpoveljník, m. der Unterbefehlshaber, Cig., nk.
  24. pòdpraporščák, m. der Unterfähnrich, DSv.
  25. podprašíti, -ím, vb. pf. Pulver auf die Zündpfanne schütten, Cig.
  26. podprȃšljaj, m. soviel Pulver man einmal auf die Zündpfanne schüttet, Cig.
  27. pòdpravı̑łnica, f. črta p., die Subnormale ( math.), Cig. (T.), C.
  28. podprážiti, -prȃžim, vb. pf. unten mit Schwellen versehen, unterschwellen, Cig.
  29. pǫ́dprda, f. die Wachtel, Mur., Cig., Jan., Mik., (pòdprda) Št.- Erj. (Torb.), Glas., Danj. (Posv. p.), Ščav.- Pjk.; podpȓda, Valj. (Rad).
  30. podprę́či, -prę́žem, vb. pf. p. konja, ein Pferd gürten, Dict., Cig.
  31. pòdprẹ̑dnik, m. der Subprior, Let.
  32. pòdpredsẹ̑dnik, m. der Vicepräsident, der Obmannsstellvertreter, nk.
  33. podpredsẹ̑dništvọ, n. das Amt eines Vicepräsidenten oder Obmannsstellvertreters, nk.
  34. podprèg, -prę́ga, m. der Gurtriemen bei Saumpferden, Rib.- Mik.
  35. podprę́gati, -am, vb. impf. ad podpreči, Jan. (H.).
  36. podprẹ́ti, -prèm, vb. pf. unterstemmen, unterspreizen, stützen; zid, veje s sadjem preobložene p.; p. se z rokama, die Hände in die Seiten setzen, Cig.; — komolce p., die Arme aufstützen, Cig.; — p. koga, jemandem unter die Arme greifen, Cig.; — podprt, corpulent, Cig.; — prošnjo p. (begründen), Cig.
  37. podprhȃłčnik, m. pod prhaljo pečen kruh, ein unter glühender Asche gebackenes Brot, Z.
  38. podpríčati, -prı̑čam, vb. pf. als Zeuge bestätigen, bezeugen, Levst. (Nauk).
  39. podpričeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podpričati, Levst. (Nauk).
  40. pòdpristrǫ̑jnik, m. der Untermaschinenmeister, DZ.
  41. podpròg, -prǫ́ga, m. der Bauchgurt des Pferdes, Dict., Mur., Cig., Jan., C.; brez podproga, gurtlos, Cig.; pódprog, vzhŠt.
  42. podprǫ̑ga, f. 1) = podprog, Cig., Jan., Hip. (Orb.); der Bauchgurt beim Zuggeschirr, Ravn. (Abc.); podproge podvezati konju, ein Pferd gürten, Cig.; — 2) das Tragseil, der Tragriemen ( z. B. der unter eine Butte o. einen Korb gegeben wird), C.
  43. podprǫ̑žən, -žna, adj. Gurt-, Bauchgurt-: podprožni remen, der Bauchgurtriemen, Cig.; podprožna kljuka, der Gurthaken, Cig.
  44. podprǫ́žiti, -im, vb. pf. darunterrücken, unterschieben, C.
  45. podpȓsje, n. 1) die Gegend unter der Brust, Jan.; — 2) das Brustblatt, der Brustriemen beim Pferdegeschirr, Cig.
  46. podpȓsnica, f. der Brustriemen des Pferdes, Hip. (Orb.); der Reitgurt, V.-Cig., Jan., C.
  47. podpȓsnik, m. = podprog, Mur., Jan.
  48. podpȓtək, -tka, m. = podpornja, der Stützpfeiler, C., M.
  49. podpustíti, -ím, vb. pf. darunter kommen lassen, zulassen, Z.; belegen lassen: p. biku kravo, vzhŠt.- C.; = p. kravo pod junca, jvzhŠt.; p. tele (da sesa [ziza]), vzhŠt., C.; — brana zrnje podpusti (bringt unter die Erde), Danj. (Posv. p.).
  50. podpúščati, -am, vb. impf. ad podpustiti; 1) darunter kommen lassen: kravo biku p., vzhŠt.- C.; kravo pod junca p., jvzhŠt.; zulassen: krava tele podpušča, Z.; — 2) = odpuščati: p. dolge, Meg.
  51. podrȃbljati, -am, vb. impf. ad podrobiti, bröckeln, M.
  52. pòdrabokȗp, m. der Afterbestand, Cig.
  53. pòdrabokúpəc, -pca, m. der After- o. Unterbestandnehmer, Cig., DZ.
  54. pòdraboprodȃjnik, m. der Afterbestandgeber, Cig.
  55. podračúniti, -ȗnim, vb. pf. eine zu große Rechnung machen, im Rechnen überhalten: p. koga, Mur.; — p. se, sich verrechnen, Mur., vzhŠt.
  56. podrȃjičnica, f. škopa za pod rajico, ein kleines Gebinde Stroh (beim Dachdecken), C.; — prim. rajica.
  57. podrȃjičnik, m. = podrajičnica, C.
  58. podrȃjšati, -am, vb. pf. = 1. podražiti, Jan.
  59. podrájtati, -am, vb. pf. = podračuniti, (bei der Rechnung) betrügen: p. koga, C.
  60. podrápati, -pam, -pljem, vb. pf. nach einander abkratzen; — zerkratzen: ves podrapan, ganz zerkratzt o. ganz zerrissen, jvzhŠt.
  61. podrásati, -am, vb. pf. = podbrecati, podkošati, V.-Cig.
  62. podrȃslək, -sləka, -səłka, m. die Wasserrebe, Cig.
  63. podrástati, -am, vb. impf. ad podrasti; reproduciert werden ( zool.), Cig. (T.).
  64. podrȃstba, f. die Anreizung, C.; — prim. podrastiti.
  65. podrȃstək, -stka, m. 1) der Nachwuchs, der Wiederwuchs, Jan.; — 2) ein wilder Trieb, ein leerer Schoss an einem Fruchtbaum, (-sek) Cig.
  66. podrásti, -rástem, vb. pf. 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Cig.; — podraščen ( nam. podrastel, podrasel) jezik, eine unten angewachsene Zunge, Z.; nima podraščenega jezika = er spricht gut, C.; — 2) auswachsen: kragulj je bil uže podrastel, Dalm.; — 3) nachwachsen, Jan.; od vinogradine so ostale samo še podrasle breskve, Jurč.
  67. podrástiti, -im, vb. pf. 1) aufhetzen, aneifern, C.; — 2) ermuthigen, aneifern, C.; dreist machen, ogr.- M.; p. se, sich erkühnen, wagen, C.; — prim. drastiti.
  68. podrȃš, m. der weibliche Unterrock, Jan.
  69. podraščȃj, m. der Nachwuchs, SlN.
  70. podráščanje, n. das Unterwachsen, M.
  71. podráščati, -am, vb. impf. ad podrasti, = podrastati; 1) unterhalb wachsen, unterwachsen, Mur., Cig., Jan.; — 2) auswachsen: žito podrašča, die Getreidehalme entwickeln sich, Z.; — 3) nachwachsen, Jan.; zarod, ki za nami podrašča, Ravn.
  72. podrȃšəc, -šca, m. podrašci, die Osterluzeiarten (aristolochieae), Tuš. (R.), Medv. (Rok.).
  73. podrȃševnik, m. = podrašnik, Cig.
  74. podrášiti, -im, vb. pf. auflockern, Jan.; — aufschüren, Jan.
  75. podrȃšnik, m. der weibliche Unterrock, V.-Cig.
  76. pòdravnȃtelj, m. der Subdirector, der Vicedirector, nk.
  77. podrazdẹ̀ł, -dẹ́la, m. = podrazdelek, die Unterabtheilung, Cig. (T.), M.
  78. podrazdẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung (das Abgetheilte), Cig., M., Levst. (Pril.).
  79. podrazdẹ́łən, -łna, adj. die Unterabtheilung betreffend, M.
  80. podrazdẹlíti, -ím, vb. pf. untertheilen, Mur., Cig.; (po nem.).
  81. podrazrèd, -rę́da, m. die Unterordnung ( zool., bot. etc.), Cig. (T.), nk.
  82. podražȃj, m. der Ansporn, Cig. (T.).
  83. podrážati, -am, vb. impf. ad 2. podražiti; anspornen, C.; p. k zahvalnosti, Krelj.
  84. podráženje, n. die Anreizung; die Aneiferung: p. k vsemu zlemu, p. k božjemu spoznanju, Krelj.
  85. podraževáti, -ȗjem, vb. impf. ad 1. podražiti; vertheuern.
  86. podraževȃvəc, -vca, m. der Vertheuerer, Cig.
  87. 1. podražíti, -ím, vb. pf. vertheuern; uime so vino podražile; p. se, theurer werden; blago se je podražilo.
  88. 2. podrážiti, -im, vb. pf. 1) ein wenig necken o. reizen; p. psa; — 2) anhetzen, verhetzen, Cig.; — aneifern, anspornen: kaj nas ima k takovim delom p.? Krelj.
  89. podŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig dahin rutschen; v mesto podrčim na saneh, ich werde auf dem Schlitten in die Stadt dahinrutschen.
  90. podrdráti, -ȃm, vb. pf. ein wenig (mit dem Wagen) rasseln: v Ljubljano podrdramo, wir werden nach Laibach rasselnd dahinfahren.
  91. podrę̑brnik, m. pri slamnati strehi hlod pod lemezom, die Bank, Vas Krn- Erj. (Torb.).
  92. podrę̑cati, -am, vb. pf., nam. podbrecati: aufschürzen, V.-Cig., Kr.
  93. podrèd, -rę́da, m. die Unterordnung, die Unterclasse, Cig. (T.).
  94. 2. podrę̑dba, f. 1) die Mast, Z.; — 2) die Nachzucht, Z.
  95. podrę̑dək, -dka, m. = 1. podredba, die Unterordnung, Jan. (H.).
  96. 1. podredíti, -ím, vb. pf. unterordnen, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  97. 2. podredíti, -ím, vb. pf. 1) durch Fütterung feist machen, mästen; p. kokoš, Dol.; — p. se, dick und feist werden; podrejen, gut genährt, feist, dick, Cig.; — 2) aufzüchten, Z.; — p. se, heranwachsen: iz Jakopovih otrok se je sčasoma velik narod podredil, Ravn.
  98. podrę́gati, -drę̑gam, vb. pf. ein wenig stupfen, Z.; aufmuntern: p. koga, da kaj stori, jvzhŠt.
  99. podrę̑gljaj, m. der Stupfer, der Stoß, C.
  100. podrę́gniti, -drę̑gnem, vb. pf. stupfen, stoßen, M.

   47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501 48.601 48.701 48.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA