Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (48.101-48.200)

  1. pòdkrálj, m. der Vicekönig, nk.
  2. podkrásti, -krádem, vb. pf. 1) veruntreuen, Mur.; — 2) p. se, sich einschleichen, Cig., Jan.; zmota se je podkradla v pismo, SlN.; p. se h komu, jemanden beschleichen, Cig.
  3. podkrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. = pokrepčati (z jedjo), Cig.
  4. podkrepelíti, -ím, vb. pf. p. koga, jemandem einen Prügel unter die Füße werfen, Cig., Št.- C., BlKr.- M.
  5. podkrẹpíti, -ím, vb. pf. unterstützen: steber p. od vseh strani, Zv.; — verstärken, bestärken, Cig. (T.), DZ.; z razlogi p., begründen, Cig. (T.), nk.; s pečatom p., mit dem Siegel bestätigen, besiegeln, C., DZ.
  6. podkrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad podkrepiti, Jan. (H.).
  7. podkrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrepiti: bestärken; p. kako misel a. mnenje, Navr. (Let.).
  8. podkrı̑lje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
  9. podkrivíti, -ím, vb. pf. unterkrümmen, Cig.
  10. podkrížanje, n. die Setzung des Kreuzzeichens unter ein Document; — das Kreuzzeichen selbst, Cig.
  11. podkrížati, -am, vb. pf. p. kaj, p. se na kaj, unter eine Schrift das Kreuzzeichen statt der Unterschrift setzen.
  12. podkriževáti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrižati.
  13. podkrǫ́čiti, -im, vb. pf. unterbiegen, vzhŠt.- C.
  14. podkŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. interpolieren, h. t.- Cig. (T.).
  15. podkȓpnik, m. der Interpolator, Navr. (Kop. sp.).
  16. podkȗh, m. s čimer se sod podkuha, das Verkochwasser, = opara, C.
  17. podkúhati, -kȗham, vb. pf. verkochen: sod p., C.
  18. podkúhavica, f. geronnene Milch, C.
  19. podkȗp, m. die Bestechung, Cig., Jan., M., nk.
  20. podkȗpəc, -pca, m. = podkupnik, Cig.
  21. podkúpiti, -im, vb. pf. bestechen; p. koga z denarjem.
  22. podkúpljenəc, -nca, m. der Erkaufte, der Bestochene, Cig., nk.
  23. podkȗpnik, m. der Erkäufer, der Bestecher, Cig.
  24. podkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkupiti; bestechen.
  25. podkupovȃvəc, -vca, m. der Bestecher, Cig., Jan.
  26. podkúriti, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern; p. ogenj, ein Feuer anzünden; — anschüren: p. sovraštvo, srd; — p. komu, jemandem die Hölle heiß machen, Cig.; — p. koga, jemanden aufhetzen, anstiften, Cig., Jan., LjZv.
  27. podkúrjati, -am, vb. impf. ad podkuriti, Cig., Jan., SlN.- C.
  28. podkurjȃva, f. das Unterheizen, C.; treske za podkurjavo, Vrt.; nabrati hoste za podkurjavo, Zv.; — das Unterheizmaterial, C.
  29. podkurjávati, -am, vb. impf. = podkurjevati, C.
  30. podkurjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkuriti.
  31. podkurjevȃvəc, -vca, m. der Ansporner, der Aufhetzer, Cv.
  32. pòdladjár, -rja, m. der Unterbootsmann, DZ.
  33. podlȃga, f. 1) = podloga, die Unterlage, Mur., C.; — das Futter (eines Kleides), Cig., Jan.; — die Grundlage, Cig., Jan., nk.; podlago dajoč, grundlegend, Cig. (T.); — die Base ( chem.), Vrtov. (Km. k.); — 2) pódlaga, das Unterlegen, Št.- Jan. (H.).
  34. podlȃgati, -am, vb. impf. ad podložiti; 1) unterlegen; kamenje p. pod kolo; jajca kokoši p., Cig.; — (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — 2) p. pod kaj, unterordnen, Cig. (T.); — 3) p. se, gutstehen, garantieren, C.
  35. podláhət, -hta, m. = podlaket, der Unterarm, Jan.
  36. podlahtı̑, f. pl. der Unterarm, Cig. (T.), C.
  37. pọ́dlaka, f. das Unterfutter (bei einem Kleide), Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); kožuhovina za podlako, Futterpelze, DZ.; črn plašč, ki je znotraj imel rdečo podlako, Levst. (Zb. sp.); — podlȃka, Mur.
  38. podlákət, -kta, m. der Unterarm, Jan.
  39. pódlan, m. = jesenski lan, Svet. (Rok.).
  40. pódlan, * f. die flache Hand (als Maß), die Handbreite: dve podlani široko, C.
  41. pódlanca, f. = podlan, ogr.- C.; — ( die Handflächenhälfte, Mur.).
  42. pódlanəc, -nca, m. der Dreschboden, Mur., C.; (podlȃnəc), Celovška ok.
  43. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
  44. pódlanka, f. spodnja, mečja in manjša dlaka na živalski koži, das Grundhaar, (morda nam. "podvlanka, podvolnka"), Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som.).
  45. podlȃsci, m. pl. der Gauchbart, der Milchbart, Guts., Mur., Cig., Jan.
  46. podlásica, f. das Wiesel (foetorius vulgaris); velika p., das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.); = bela p., Frey. (F.).
  47. podlȃsk, m. = podust, der Näsling (chondrostoma nasus), Bistra (ob Ljubljanskem barju)- Erj. (Torb.).
  48. podlasníki, m. pl. majhni lasje, zlasti po tilniku, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  49. podlástovica, f. die Mauerschwalbe, Mariborska ok.- C.
  50. podlȃzovati, -ujem, vb. impf. beschleichen, Škrinj.- Valj. (Rad).
  51. podlážiti, -im, vb. pf. pflastern, Cig.; dielen, Jan.; — prim. dlažiti.
  52. podlę́cati, -cam, -čem, vb. impf. ad podlekniti; misslingen: podleče mu napitek, C.
  53. podlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) unterliegen, C., nk.; države so podlegle turškemu vazalu, Zv.; — 2) unterteufen ( mont.), h. t.- Cig. (T.).
  54. podlę́dən, -dna, adj. unter dem Eise befindlich: podlę̑dna mreža, das Eisnetz, V.-Cig.
  55. podlẹ́gati, -lẹ̑gam, vb. impf. ad podleči, Cig. (T.), nk.
  56. podlę́gniti, -lę̑gnem, vb. pf. = podleči, Jan. (H.).
  57. podləhtı̑, f. pl. = podlahti, der Unterarm, Erj. (Som.).
  58. podlə̀htnica, f. das eine Bein des Unterarmes: die Elle (ulna), Erj. (Som.); — prim. podlahtnica.
  59. podlẹ̑kləc, -kləca, -kəłca, m. das Leibchen, die Weste, C., Ravn. (Abc.).
  60. podlẹ̑klič, m. die Weste, C.
  61. podlę́kniti, -lę̑knem, vb. pf. misslingen, C.
  62. podlẹpíti, -ím, vb. pf. unterkleben, C.
  63. podlẹsák, m. die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.).
  64. podlẹ̑sək, -ska, m. 1) die Haselmaus (mus avellanarius), Erj. (Ž.), vzhŠt.- C.; — 2) die Schnepfe, Guts., Mur., Cig., C., Mik.; die große Waldschnepfe (scolopax rusticola), Frey. (F.); prim. podlesak; — 3) die Herbstzeitlose (colchicum autumnale), Cig., Jan., Mik., Tuš. (R.).
  65. podlẹ́sən, -sna, adj. unter dem Walde befindlich, Cig.; — im Walde lebend, Z.; podlẹ̑sni mož, das Waldmännchen, Vrt.
  66. podlẹ̑sič, m. = podlesek 3), C.
  67. podlẹ̑ska, f. neka ptica, v Bolcu- Erj. (Torb.); das Haselhuhn, Meg., Dict., Hip. (Orb.); — die Schnepfe, Guts.
  68. podlẹ̑snica, f. das Waldfarnkraut, Cig.; glistna p., männlicher Wurmfaden (aspidium felix mas), Tuš. (R.).
  69. podlẹsnják, m. = podlesni mož, Vrt.; gorski strahovi, podlesnjaki, ki človeka v silne skale zapeljujejo, Glas.
  70. podlə̀st, -à, m., Erj. (Torb.), pogl. podust.
  71. podləstə̀v, -tvè, f. der Nasenfisch (cyprinus nasus), C., Frey. (F.); — prim. podust.
  72. podlẹ́sti, -lẹ̑zem, vb. pf. kriechend unter etwas kommen, etwas unterkriechen, Dict., Cig.; — p. koga, jemandem auf Schleichwegen den Vorrang abgewinnen, Z.; betrügen, übervortheilen, Cig., Jan.; — p. se, sich unterschieben, C.
  73. podlẹ́tati, -lẹ̑tam, vb. impf. ad podleteti, M.
  74. podlẹ̑tək, -tka, m. der Vorsommer, Jan.
  75. podlẹ́tən, -tna, adj. minderjährig, Mur., vzhŠt.- C., Svet. (Rok.).
  76. podletẹ́ti, -ím, vb. pf. darunter fliegen, M.; ako lastavica kravo podleti, onda krava doji krvavo mleko, kajk.- Valj. (Vest.); — zmote mi tu in tam podlete, Irrthümer schleichen sich mir hie und da ein, Trst. (Let.).
  77. podlẹ̑tje, n. der Vorsommer, Jan.
  78. podlẹ̀v, -lẹ́va, m. geronnene Milch, Valj. (Rad).
  79. podlẹ̑zati, -am, vb. impf. ad podlesti, beschleichen: p. koga, C.
  80. podlẹ̑zavəc, -vca, m. der Beschleicher, C.
  81. podlẹ̑zəc, -zca, m. der sich in fremde Handelsangelegenheiten mischt, der Unterläufer, Cig.
  82. podlẹ̑zək, -zka, m. der am Christtage in ein fremdes Haus geht, Rib.- Mik.
  83. podlẹzováti, -ȗjem, vb. impf. ad podlesti, Z.
  84. podlẹzovȃvəc, -vca, m. der Beschleicher, Jan.
  85. podléžati, -ím, vb. impf. unterworfen sein, unterliegen: p. čemu, Cig. (T.), DZ.; — stsl.
  86. podlíjati, -am, vb. impf. ad podliti; untergießen, Mur., Cig.
  87. podlijȃvčək, -čka, m. der Untertrichter, DZ.
  88. podlína, f. njiva brez globoke zemlje, C.
  89. podlı̑pəc, -pca, m. = lipec, neka vinska trta, M., C.
  90. podlı̑səc, -sca, m. = lisec, der Kälberkropf (chaerophyllum), Z.
  91. podlı̑stək, -stka, m. das Feuilleton, C., nk.; — pogl. listek 2).
  92. podlı̑stkar, -rja, m. der Feuilletonist, C., nk.
  93. podlíti, -líjem, vb. pf. untergießen, Mur., Cig.; p. cvetice, C.; — (Flüssigkeiten) mischen: p. črnino z belim vinom, Dol.
  94. podlívati, -am, vb. impf. ad podliti, Z., Dol.
  95. podlivnják, m. = podlivno kolo, Sen. (Fiz.).
  96. podlòg, -lǫ́ga, m. 1) die Unterlage, DZ., Z.; die Stütze, Mur., Met.; — 2) das Brutei, Jan.; — 3) das Substrat, Cig. (T.), ( z. B. einer Forderung), Levst. (Pril.); — = razlog, der Grund, Mur., C., Met.; — 4) die Unterthänigkeit: v p. vsiljevati, ogr.- C.
  97. podlọ̑ga, f. 1) das Darunterliegende, die Unterlage, Cig., Jan.; p. pri pisanju, Z.; — biti za podlogo, zur Folie dienen, Cig.; — podolžna p., die Langschwelle, Cig. (T.); — der Lagerbaum (im Keller), Cig.; — 2) das Unterfutter (eines Kleides), Mur., Cig., Jan., C.; das zur Fütterung dienende Leder, C.; — = podpetek, der Schuhabsatz, C.; — 3) die Grundlage, das Substrat, die Basis, Cig., Jan., Cig. (T.), C., nk.; izračunjavanju kaj deti v podlogo, DZ.; jemati za podlogo, zugrunde legen, DZ.; na podlogi podatkov, Levst. (Pril.), DZ.
  98. 1. podlǫ̑gar, -rja, m. der Waldbauer, der Holzbauer, Cig.
  99. 2. podlọ̑gar, -rja, m. kdor podloge dela, der Futtermacher, Cig.
  100. podlopír, m. = netopir, die Fledermaus, Cig.

   47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201 48.301 48.401 48.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA