Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (48.048-48.147)

  1. podkládən, -dna, adj. Grund-, C.; podklȃdni kamen, der Grundstein, ZgD.
  2. podklȃdica, f. dem. podklada; eine kleine Unterlage.
  3. podklȃdje, n. die Lagerbäume (im Keller), Cig.
  4. podklȃdnik, m. neka vrsta čebelnih panjev, Levst. (Beč.).
  5. podklȃnjati, -am, vb. impf. ad podkloniti, M.
  6. podklásti, -kládem, vb. pf. unterlegen, Mur.; — (ein Kleid) futtern, C., M.
  7. podklẹjíti, -ím, vb. pf. unterleimen, Cig.
  8. podklẹ́stiti, -im, vb. pf. p. drevo, die unteren Äste des Baumes abhauen, Cig.
  9. podklẹščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podklestiti, (-stovati) Cig.
  10. pòdključár, -rja, m. der Unterkämmerer, Cig.
  11. podklóniti, -klǫ́nim, vb. pf. unterbiegen, M.
  12. podklǫ̑pje, n. der Raum unter der Bank o. unter den Bänken, Mur., Z.
  13. podkolẹník, m. = podkolenica, Cig., Jan.
  14. podkolẹnják, m. = podkolenica, C.
  15. podkolę́sən, -sna, adj. unter dem Rade befindlich: podkolę̑sna voda, unterschlägiges Wasser, Cig.; podkolesna jama, die Radgrube, Cig.
  16. pòdkōnzul, m. der Viceconsul, DZ.
  17. podkòp, -kópa, m. 1) die Untergrabung, Mur.; — die Mine, Dict., Cig., Jan., Cig. (T.); podkope delati, Minen graben, Cig.; p. podžgati, eine Mine springen lassen, Cig.; nasprotni p., die Contramine, Cig.; — der Unterbau in einem Bergwerke, Cig., Jan.; — 2) die Minierspinne (cteniza caementaria), Erj. (Z.).
  18. podkópati, -kǫ́pljem, -kopáti, -ȃm, vb. pf. 1) untergraben, unterwühlen, unterminieren; unterbauen ( mont.), Jan. (H.); unterwaschen: voda je breg podkopala, Cig.; — p. občni red, die öffentliche Ordnung aufwühlen, Cig.; — vereiteln, Jan.; — 2) p. gnoj, den Dünger durch Graben unter die Erde bringen, Ravn. (Abc.).
  19. podkopávati, -am, vb. impf. = podkopovati.
  20. podkópən, -pna, adj. Minen-, Cig. (T.).
  21. podkǫ̑pnik, m. der Minengräber, der Sappeur, Cig., Jan.
  22. podkopováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkopati; untergraben; zidovje p.; voda skale podkopuje in drevesa, Preš.; — p. javni red, nk.
  23. podkopovȃvəc, -vca, m. der Mineur, Jan. (H.).
  24. podkopoznȃnstvọ, n. die Minierkunde, Jan. (H.).
  25. podkǫ̑pstvọ, n. das Minierwesen, die Minierkunde, Jan.
  26. podkosíti, -ím, vb. pf. untermähen, Cig.; — žito p., das Getreide abschneiden, bevor es in Halme schießt, es schröpfen, Mur., Cig., Jan.
  27. podkóšati, -am, vb. pf. aufschürzen, C.; p. si kiklo, jvzhŠt.; p. se, sich das Kleid aufschürzen, C., vzhŠt.
  28. podkošiti, -im, vb. pf. = podkošati, vzhŠt.- C.
  29. podkošniti, -nem, vb. pf. = podkošati, C.
  30. podkòv, -kóva, m. der Hufbeschlag, Mur., Cig.
  31. podkọ̑va, f. das Hufeisen, Mur., kajk.- Valj. (Rad), Dol., jvzhŠt.
  32. podkováč, m. der Hufschmied, Z., Danj.- Mik.
  33. podkovȃłnica, f. 1) die Hufschmiede, DZ.; — 2) die Beschlagbrücke, DZ.
  34. podkoválọ, n. das Hufeisen: 'Majo pa za podkovala Stare klinje in kresala, Št.- Kres.
  35. podkovánəc, -nca, m. eine Art Gürtel, C.
  36. podkọ̑vast, adj. hufeisenförmig; p. oblok, ein Hufeisenbogen, Cig. (T.).
  37. podkováti, -kújem, vb. pf. beschlagen: konja p.; črevlje p., die Stiefel beeisen; — prošnjo dobro p., das Gesuch gut belegen, C.; dobro podkovan, gut instruiert, unterrichtet.
  38. podkovȃvski, adj. p. obrt, das Hufschmiedgewerbe, DZ.
  39. pódkovca, f. dem. podkov; ein kleines Hufeisen, Valj. (Rad).
  40. podkọ̑včar, -rja, m. der Hufeisennagel, Polj.
  41. podkọ̑včnik, m. der Hufeisennagel, Notr.
  42. podkóvən, -vna, adj. Hufbeschlags-: podkǫ̑vni uk, podkovna učilnica, DZ.; podkovni kovač, der Hufschmied, Levst. (Podk.).
  43. podkọ̑vica, f. dem. podkova; 1) ein kleines Hufeisen; — 2) das Absatzeisen an der Beschuhung, Cig., Dol.; — 3) konjska p., die Eselsdistel (onopordon acanthium), Tuš. (R.).
  44. podkovílọ, n. = podkov m., DZ.
  45. podkọ̑vnik, m. der Hufeisennagel, Z.
  46. podkovnják, m. 1) der Hufhammer, Cig.; — 2) die große Hufeisennase (rhinolophus ferrum equinum), Erj. (Ž.).
  47. podkǫ́žən, -žna, adj. unter der Haut befindlich; podkǫ̑žni črvi, die Hautwürmer.
  48. podkǫ́žiti se, -im se, vb. pf. fett werden, Št.
  49. podkǫ̑žnik, m. 1) ein Geschwür unter der Haut, Cig., C., BlKr.; — 2) podkožni črv pri govedu, Kr.- Valj. (Rad).
  50. podkǫ̑žnjak, m. 1) = podkožnik 1), C., Valj. (Rad); — 2) der Medina-Fadenwurm (filaria medinensis), Erj. (Ž.).
  51. podkrádati, -am, vb. impf. ad podkrasti; veruntreuen, Mur.
  52. podkrádniti se, -krȃdnem se, vb. pf. sich einschleichen, C.
  53. podkrȃjəc, -jca, m. der Unterrand der Muscheln, h. t.- Cig. (T.).
  54. pòdkrálj, m. der Vicekönig, nk.
  55. podkrásti, -krádem, vb. pf. 1) veruntreuen, Mur.; — 2) p. se, sich einschleichen, Cig., Jan.; zmota se je podkradla v pismo, SlN.; p. se h komu, jemanden beschleichen, Cig.
  56. podkrẹpčáti, -ȃm, vb. pf. = pokrepčati (z jedjo), Cig.
  57. podkrepelíti, -ím, vb. pf. p. koga, jemandem einen Prügel unter die Füße werfen, Cig., Št.- C., BlKr.- M.
  58. podkrẹpíti, -ím, vb. pf. unterstützen: steber p. od vseh strani, Zv.; — verstärken, bestärken, Cig. (T.), DZ.; z razlogi p., begründen, Cig. (T.), nk.; s pečatom p., mit dem Siegel bestätigen, besiegeln, C., DZ.
  59. podkrẹ́pljati, -am, vb. impf. ad podkrepiti, Jan. (H.).
  60. podkrẹpljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrepiti: bestärken; p. kako misel a. mnenje, Navr. (Let.).
  61. podkrı̑lje, n. 1) coll. die Unterflügel, Cig. (T.); — 2) die Fußgegend eines Berges: p. velikanskih gor, Zv.; Spominam se raja v podkrilju planin, Levst. (Zb. sp.).
  62. podkrivíti, -ím, vb. pf. unterkrümmen, Cig.
  63. podkrížanje, n. die Setzung des Kreuzzeichens unter ein Document; — das Kreuzzeichen selbst, Cig.
  64. podkrížati, -am, vb. pf. p. kaj, p. se na kaj, unter eine Schrift das Kreuzzeichen statt der Unterschrift setzen.
  65. podkriževáti, -ȗjem, vb. impf. ad podkrižati.
  66. podkrǫ́čiti, -im, vb. pf. unterbiegen, vzhŠt.- C.
  67. podkŕpati, -pam, -pljem, vb. pf. interpolieren, h. t.- Cig. (T.).
  68. podkȓpnik, m. der Interpolator, Navr. (Kop. sp.).
  69. podkȗh, m. s čimer se sod podkuha, das Verkochwasser, = opara, C.
  70. podkúhati, -kȗham, vb. pf. verkochen: sod p., C.
  71. podkúhavica, f. geronnene Milch, C.
  72. podkȗp, m. die Bestechung, Cig., Jan., M., nk.
  73. podkȗpəc, -pca, m. = podkupnik, Cig.
  74. podkúpiti, -im, vb. pf. bestechen; p. koga z denarjem.
  75. podkúpljenəc, -nca, m. der Erkaufte, der Bestochene, Cig., nk.
  76. podkȗpnik, m. der Erkäufer, der Bestecher, Cig.
  77. podkupováti, -ȗjem, vb. impf. ad podkupiti; bestechen.
  78. podkupovȃvəc, -vca, m. der Bestecher, Cig., Jan.
  79. podkúriti, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern; p. ogenj, ein Feuer anzünden; — anschüren: p. sovraštvo, srd; — p. komu, jemandem die Hölle heiß machen, Cig.; — p. koga, jemanden aufhetzen, anstiften, Cig., Jan., LjZv.
  80. podkúrjati, -am, vb. impf. ad podkuriti, Cig., Jan., SlN.- C.
  81. podkurjȃva, f. das Unterheizen, C.; treske za podkurjavo, Vrt.; nabrati hoste za podkurjavo, Zv.; — das Unterheizmaterial, C.
  82. podkurjávati, -am, vb. impf. = podkurjevati, C.
  83. podkurjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podkuriti.
  84. podkurjevȃvəc, -vca, m. der Ansporner, der Aufhetzer, Cv.
  85. pòdladjár, -rja, m. der Unterbootsmann, DZ.
  86. podlȃga, f. 1) = podloga, die Unterlage, Mur., C.; — das Futter (eines Kleides), Cig., Jan.; — die Grundlage, Cig., Jan., nk.; podlago dajoč, grundlegend, Cig. (T.); — die Base ( chem.), Vrtov. (Km. k.); — 2) pódlaga, das Unterlegen, Št.- Jan. (H.).
  87. podlȃgati, -am, vb. impf. ad podložiti; 1) unterlegen; kamenje p. pod kolo; jajca kokoši p., Cig.; — (ein Kleid) futtern, Cig., Jan.; — 2) p. pod kaj, unterordnen, Cig. (T.); — 3) p. se, gutstehen, garantieren, C.
  88. podláhət, -hta, m. = podlaket, der Unterarm, Jan.
  89. podlahtı̑, f. pl. der Unterarm, Cig. (T.), C.
  90. pọ́dlaka, f. das Unterfutter (bei einem Kleide), Cig., Mik., Lašče- Erj. (Torb.); kožuhovina za podlako, Futterpelze, DZ.; črn plašč, ki je znotraj imel rdečo podlako, Levst. (Zb. sp.); — podlȃka, Mur.
  91. podlákət, -kta, m. der Unterarm, Jan.
  92. pódlan, m. = jesenski lan, Svet. (Rok.).
  93. pódlan, * f. die flache Hand (als Maß), die Handbreite: dve podlani široko, C.
  94. pódlanca, f. = podlan, ogr.- C.; — ( die Handflächenhälfte, Mur.).
  95. pódlanəc, -nca, m. der Dreschboden, Mur., C.; (podlȃnəc), Celovška ok.
  96. podlȃnica, f. podlanice, Brassen (sparoidei): navadna p., die gemeine Goldbrasse (chrysophris aurata), Martinščica na Čresu- Erj. (Torb.), Erj. (Ž.); — hs.
  97. pódlanka, f. spodnja, mečja in manjša dlaka na živalski koži, das Grundhaar, (morda nam. "podvlanka, podvolnka"), Lašče- Erj. (Torb.), Erj. (Som.).
  98. podlȃsci, m. pl. der Gauchbart, der Milchbart, Guts., Mur., Cig., Jan.
  99. podlásica, f. das Wiesel (foetorius vulgaris); velika p., das Hermelin (foetorius ermineus), Erj. (Ž.); = bela p., Frey. (F.).
  100. podlȃsk, m. = podust, der Näsling (chondrostoma nasus), Bistra (ob Ljubljanskem barju)- Erj. (Torb.).

   47.548 47.648 47.748 47.848 47.948 48.048 48.148 48.248 48.348 48.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA