Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (4.801-4.900)

  1. bȃsəm, -smi, f. = basən, Dict., C., Rož.- Kres.
  2. bẹ̑goma, adv. fliehend, Mik., Z.; Begoma, vojaki moji, Vsak naj zdaj nazaj hiti, Npes.-K.
  3. bẹ̑łmọ, n. eine Augenkrankheit: der graue Star, Cig., Jan., C.; — po drugih slov. jezikih; prim. belno, obelno.
  4. bẹlorumèn, -éna, adj. weißgelb, Cig.
  5. bəndı̑ma, f. = trgatev, Notr.; — prim. it. vendemmia.
  6. bergamōtka, f. die Bergamottenbirn, Jan.
  7. bergamōtovəc, -vca, m. die Bergamottcitrone (citrus Bergamia), Tuš. (B.).
  8. bermáš, m. der Soldatenwerber, Jan.; — prim. bermati.
  9. bę̑rmati, -am, vb. impf. = nabirati, werben, Z.; — iz nem.
  10. berzamı̑n, m. neka trta = brzamin, merzamin, Vrtov. (Vin.).
  11. besẹdolǫ́mən, -mna, adj. wortbrüchig, Jan.
  12. bətı̑čman, m. = btičnik, Dol.
  13. bigamı̑ja, f. die Bigamie; — prim. dvoženstvo.
  14. bilomèr, -mę́ra, der Pulsmesser, Cig.
  15. binōm, m. das Binom ( math.); — prim. dvočlenec.
  16. binōmən, -mna, adj. binomisch, binomial, Cig. (T.).
  17. binomijālən, -lna, adj. = binomen, Cig. (T.).
  18. binōmski, adj. = binomen, Cig. (T.).
  19. bı̑rma, f. die Firmung; birmo vezati, zavezati komu, jemands Firmpathe (-thin) sein, Erj. (Torb., Izb. sp.).
  20. bı̑rmanəc, -nca, m. der Firmling.
  21. bı̑rmanje, n. das Firmen.
  22. bı̑rmati, -am, vb. pf. i. impf. firmen.
  23. birmovȃnje, n. das Firmen.
  24. birmováti, -ȗjem, vb. impf. die Firmung spenden.
  25. bı̑smut, m. der Wismut, Cig. (T.).
  26. bı̑smutov, adj. Wismut-: bismutova svetlica, die Wismutblende, bismutova okra, der Wismutocker, Cig. (T.).
  27. bistromísəln, * -səlna, adj. scharfsinnig, Jan.
  28. bistrosmẹ̀ł, -smẹ́la, adj. bistrosmele misli, kühner Gedankenflug, Zora.
  29. bistroȗməc, -mca, m. der Scharfsinnige, C.
  30. bistroúmən, -mna, adj. scharfsinnig, ingeniös, hell denkend, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  31. bistroȗmje, n. durchdringender, klarer Verstand, der Scharfsinn, Jan., Cig. (T.), C.; der Witz, Cig.
  32. bistroȗmka, f. der Witzfunke, Cig.
  33. bistroúmnost, f. die Scharfsinnigkeit, Mur., Cig., Jan., nk.
  34. blagohràm, -hráma, m. das Lagerhaus, DŽ.
  35. blagomẹ̑rje, n. die Eurythmie, Cig. (T.).
  36. blagomílost, f. die Gnade, C.
  37. blagorazȗmje, n. das Verständnis, Cig. (T.); po pravičnem blagorazumju, nach billigem Ermessen, DZ.
  38. blagorazúmnost, f. die Verständigkeit, die Klugheit, Cig. (T.).
  39. blẹdorumèn, -éna, adj. blassgelb, fahlgelb, Cig., Jan.
  40. blı̑skoma, adv. blitzschnell, M., nk.
  41. blodnomı̑səłje, * n. der Wahnsinn, Cig. (T.), DZ.
  42. blodnomísəłn, -səłna, adj. wahnsinnig, Cig. (T.).
  43. blodoȗmje, n. der Irrsinn, Lampe (D.).
  44. bǫ́dikam, adv. b. hoditi, gemeine, unanständige Orte besuchen, C., vzhŠt.
  45. bȏgmanje, n. das Betheuern mittelst des Ausdruckes: bogme.
  46. bȏgmati se, -am se, vb. impf. mit bogme betheuern: kaj se zmerom bogmaš? vzhŠt., BlKr.
  47. bȏgme, interj. = Bog me (dopolniti je kak glagol v imperativu); bogme, da je tako! na vzhodu; — tudi hs.
  48. bȏgmej, m. der gerne mit bogme betheuert, Preš.
  49. bogomìl, -íla, m. der Bogomile, nk.; bogomili so bili razkolniki pravoslavne cerkve v dvanajstem stoletju.
  50. bogomìł, -íla, adj. fromm, Meg.- Mik., Jan.; bogomili bratje, bogomile sestre = usmiljeni bratje, usmiljene sestre, Cig.; — hs.
  51. bogomı̑ləc, -lca, m. = bogomil, der Bogomile, Let.
  52. bogomı̑lka, f. die Bogomilin, Let.
  53. bogomı̑lski, adj. Bogomilen-, Let., Cv.
  54. bogomı̑lstvọ, n. das Bogomilenthum, Cv.
  55. bogomísəłn, * -səłna, adj. beschaulich, Cig., Jan., Cv.; — polj.
  56. bogomísəlnost, * f. die Beschaulichkeit, Cig.
  57. bogomǫ́dər, -dra, adj. göttlich weise: bogomodri mladenič, Cv.
  58. bogomǫ́drost, f. die Gottweisheit, die Theosophie, V.-Cig.
  59. bogomǫ̑lja, f. 1) das Bethaus, Jan., C., Bes., Cv.; der Andachtsraum, das Oratorium, C., Levst. (Pril.); — 2) m. et f. der Frömmler, die Frömmlerin, BlKr.
  60. bogomǫ̑ljəc, * -ljca, m. der Beter, Mur., Jan.; — der Betbruder, Cig.
  61. bogomǫ́ljən, -ljna, adj. gerne betend, fromm, Jan., jvzhŠt.; bogomoljni menih, Cv.
  62. bogomǫ̑ljka, f. 1) die Betschwester: taka bogomoljka ni za kneza, Cv.; — 2) die Gottesanbeterin, die Fangheuschrecke (mantis religiosa), Erj. (Ž.).
  63. bogomòr, -mǫ́ra, m. der Gottesmord, ZgD.
  64. bogosprijẹ̑m, m. der Willkomm (bogosprem, Mik. (V. Gr. II. 42.)).
  65. bogosprijẹ̑mati, -mljem, -mam, vb. impf. willkommen heißen, Cig., Jan.
  66. bogosprı̑mək, -mka, m. der Willkomm, Cig., Jan.
  67. bokatojámast, adj. convex-concav, Cig. (T.).
  68. bókoma, adv. Bord an Bord (o ladijah), DZ.
  69. bȏlmet, m. der Dosten (origanum vulgare), Luče ( Št.)- Erj. (Torb.); — prim. nem. Wohlgemuth = Dosten.
  70. 1. bọ̑mba, f. etwas Freihangendes, z. B. die Schaukel, C.
  71. 2. bǫ̑mba, f. velika, otla, razletna krogla, die Bombe.
  72. bombardovȃnje, n. das Bombardement, Cig., Jan.
  73. bombardováti, -ȗjem, vb. impf. mit Bomben beschießen, bombardieren, Cig., Jan., nk.
  74. bombāst, m. der Schwulst in der Rede, der Bombast, Cig. (T.).
  75. bọ̑mbati, -am, vb. impf. hangend schwingen, sich wiegen, geschaukelt werden, C.; b. se, sich schaukeln, C.
  76. bombȃž, m. die Baumwolle, Cig., Jan., nk.; — prim. it. bombagio, Baumwolle.
  77. bombȃžar, -rja, m. der Baumwollenhändler, Cig.
  78. bombȃžast, adj. baumwollicht, Cig.; — baumwollen, Cig., nk.
  79. bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
  80. bombȃževəc, -vca, m. die Baumwollstaude, zelni b. (gossypium herbaceum), drevesni b. (g. arboreum), rumeni b. (g. religiosum), Tuš. (R.).
  81. bombȃževina, f. die Baumwollware, der Baumwollzeug, Cig., Jan., DZ.; tudi bombaževína.
  82. bọ̑mbək, -bka, m. 1) kravji zvonček, Valj. (Rad); — 2) die Fruchttraube vom Holunder und Aehnliches, C.; hangende Knospe, C.; das Kartoffelsamenkügelchen, BlKr.; — prim. bombati.
  83. bọ́mbəlj, -blja, m. 1) etwas Hangendes, Z.; — 2) nekak fižol, Št.
  84. bọ̑mbika, f. die hangende Knospe, C.; ("bumbika", SlGor.).
  85. bombljáti se, -ȃm se, vb. impf. = zibati se, C.
  86. bombotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. = bobotati, C.
  87. bọ̑mbrek, m., C., pogl. bobrek, bubreg.
  88. bǫ̑me, interj. = bogme, Jurč., Levst. (Zb. sp.), BlKr.
  89. bóremi, interj. bei Gott! Vrt.; = iz: bože mi, prim. hs. Boga mi.
  90. bǫ̑rme, interj. = bogme, C., Z.; — tudi hs.; ogibajoč se besede "Bog" pravijo "bor me" nam. "Bog me", Dan.
  91. bǫ̑rmež, interj. = borme, jvzhŠt.
  92. bōsman, m. der Hochzeitskuchen (Hochzeitsstriezel), Jan., C.; bosmani so kvašene podolgaste pogače; na nje prilepljajo iz opresnega testa narejene razne male ptičice in druge živalce, katerih mora na vsakem vse polno biti, vzhŠt.- SlN., Pjk. (Črt.).
  93. bramānəc, -nca, m. der Brahmane (Brahmine), Jan.
  94. brȃmba, f. 1) die Vertheidigung; — der Schutz; pod tvojo brambo pribežimo, Kast.; — die Wehr; deželna b., die Landesvertheidigung, die Landwehr; požarna b., die Feuerwehr ( prim. gasiteljsko društvo); — 2) die Schutzwaffe, C.; vse to, kar je brambo nosilo, alle Wehrhaften, Krelj.
  95. brȃmbar, -rja, m. = brambovec, Jarn.
  96. brȃmbən, -bna, adj. Wehr-: brambna vojska, der Wehrkrieg, Cig.
  97. brȃmbnik, m. = branitelj, C.
  98. bramborúša, f. der Frühlingssafran (crocus vernus), BlKr.
  99. brámbovəc, -vca, m. der Wehrmann, der Landwehrmann; Mur., Cig., Jan., Vod. (Pes.), nk., deželni brambovci, die Landwehrmänner, nk.; neslužeči brambovci, nicht active Landwehr, Levst. (Nauk).
  100. brámbovski, adj. Landwehr-, Mik., nk.; brambovske pesni, Landwehrlieder, Vod. (Pes.).

   4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001 5.101 5.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA