Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (47.848-47.947)

  1. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
  2. podbrazdáč, m. der Untergrundpflug, Nov.- C.
  3. podbrę̑cati, -am, vb. pf. aufschürzen, Z.; p. si obleko z motvozom, Bes.
  4. podbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbrecati, Z.
  5. podbrę̑ncati, -am, vb. pf. = podbrecati, Z.
  6. podbrę̑nčək, -čka, m. der Gürtel, C., Z.
  7. podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, ob Ložnici ( Št.)- LjZv.
  8. podbrijáč, m. der Barbier, Mur.
  9. podbríjati, -am, vb. impf. = podbrivati, Mur.
  10. podbríti, -brı̑jem, vb. pf. den Bart rasieren; p. se, sich den Bart rasieren; — p. koga, betrügen, C.
  11. podbrívati, -am, vb. impf. ad podbriti; rasieren; p. se, sich den Bart rasieren.
  12. podbrúsiti, -im, vb. pf. unterschleifen, Cig.
  13. podbrúšati, -am, vb. impf. ad podbrusiti, Cig.
  14. podbȗd, m. der Impuls, Cig.
  15. podbȗdba, f. die Ermuthigung, Cig.
  16. podbȗdək, -dka, m. die Aneiferung, Cig.
  17. podbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, aneifern, Mur., Cig., Jan.
  18. podbȗdnik, m. der Aneiferer, Cig.
  19. podbújati, -am, vb. impf. ad podbuditi; aufmuntern, aneifern, Mur., Cig.
  20. podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.- Cig. (T.).
  21. podcvítati, -am, vb. impf. unten nachblühen, Z.
  22. pòdčȃstnik, m. der Unterofficier, Jan., nk.
  23. podčę̑pina, f. die Flüssigkeit, die beim Zapfen oder aus dem Hahne abtropft, der Tropfwein, das Tropfbier, Cig., Jan., Dol., BlKr.
  24. podčę̑pnja, f. = podčepina, Meg.
  25. podčésati, -čę́šem, vb. pf. unterkämmen, Cig.
  26. podčesávati, -am, vb. impf. ad podčesati, Cig.
  27. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
  28. podčrẹvovína, f. der Darmsack, C.
  29. podčŕtati, -čȓtam, vb. pf. unterstreichen, Jan., nk.
  30. podčrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad podčrtati, Jan., nk.
  31. pòddẹ̑dič, m. der Nacherbe, Cig.
  32. pòddẹ̑dnik, m. = poddedič, Cig.
  33. poddẹjáti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. darunter legen, unterlegen.
  34. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
  35. poddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. (die Stiefel) vorschuhen, Mur., Cig., Jan., Met., Dol., Gor., Poh.; — piše se tudi: podelati.
  36. poddẹ̑łəc, -łca, m. das Pflugrädergestell, C.; — prim. poddel 3).
  37. poddẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung, C.
  38. poddẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad poddelati; vorschuhen, Cig.
  39. pòddesę̑tnik, m. 1) der Gefreite, Jan., DZ.; — 2) der Unterzehenter, V.-Cig.
  40. pòddijákon, m. der Unterdiakon, Jan.
  41. poddǫ̑bnik, m. neka goba, C.
  42. pòddołžník, m. der Nachschuldner, Cig.
  43. poddrȗštvọ, n. 1) ein kleiner Besitz, die Hofstatt, Cig., Blc.-C.; kakega poddružnika posestvo, (bajta, majhen kos zemlje), Notr.; — 2) die Inwohnerschaft, Ig (Dol.).
  44. poddruštvováti, -ȗjem, vb. impf. als Inwohner leben, Ig (Dol.).
  45. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
  46. poddrȗženəc, -nca, m. der Subalterne, Jan.
  47. poddruževáti, -ȗjem, vb. impf. unterordnen, Jan.
  48. poddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. unterordnen, Jan., Cig. (T.).
  49. poddrȗžničar, -rja, m. der zu einer Filiale Gehörige, SlN.
  50. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
  51. poddvígati, -dvı̑gam, vb. impf. ad poddvigniti; ule p., die Bienenstöcke aufkippen, Cig.
  52. poddvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. ul p., einen Bienenstock aufkippen, Cig.
  53. podebelíti se, -ím se, vb. pf. dicker oder fetter werden, Cig.
  54. podẹ́diti, -dẹ̑dim, vb. pf. = podedovati, erben, Z., Zora.
  55. podẹ̑dnik, m. = dedič, der Erbe, Vrt.
  56. podẹ̑dovanjski, adj. Beerbungs-: vzajemno podedovanjsko društvo, nk.
  57. podẹ̑dovati, -ujem, vb. pf. erben, ererben, Cig., Jan., nk.
  58. podəgáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig fortstoßen, Z.
  59. podəhníti, -dáhnem, vb. pf. = podihniti, C.
  60. podẹjáti, -dẹ́nem, -dẹ̑m, vb. pf. 1) dahinstellen, dahinlegen, C.; roke na koga p., C.; niederstellen, Jan.; — 2) bemeistern, bewältigen, Jan.; kogar pa je on podejal, ta je moral nositi stroške zanj, Bes.; — 3) pode mi kaj, ich werde unpass; kadar mi kaj pode, wenn ich unpässlich bin, Cig.
  61. pódẹł, -ẹ́la, m., pogl. poddel.
  62. pǫ́dəł, -dla, adj. gemein, (moralisch) niedrig, Cig. (T.), nk.; — rus., češ.
  63. podẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. 1) aufarbeiten; vse p., reine Arbeit machen, Cig.; das Material aufarbeiten, verarbeiten; klobčiče preje v platno p., Ravn. (Abc.); usnje v črevlje p., Z.; meso v klobase, hosto v butarice p., Polj.; slamo v gnoj p., Cig.; podelan gnoj, verrotteter Dünger, Vrtov. (Km. k.); (v pisarnicah) vse podelati, kar se je nabralo, Vod. (Nov.); — podelan prostor, verfahrenes Feld (im Bergbau), V.-Cig.; — 2) verwüsten, Jarn., M.; vol je po zelniku vse podelal, Z.; — 3) beschmutzen, Cig.; — p. se, sich mit den eigenen Excrementen beschmutzen, sich bemachen; p. se v gnezdo, ins Nest thun, Cig.; — p. se, sich beflecken ( fig.), alle Achtung verlieren, Polj.; — 4) ein wenig arbeiten, Cig.
  64. podẹlávati, -am, vb. impf. ad podelati; verarbeiten; železo v zlitke p. (zainen), Cig.; — snope p., die Garben in die Harfe hängen, Notr.
  65. podẹlȃvka, f. die Hammerhütte, V.-Cig.
  66. 1. podẹ̑łək, -łka, m. die Nacharbeit, Cig.
  67. 2. podẹ̑łək, -łka, m. 1) die Eintheilung, C.; — 2) die Ertheilung, die Mittheilung, C.; die Spende, Cig., Jan.
  68. podẹlę́žiti se, -ę̑žim se, vb. pf. = udeležiti se, Burg.
  69. podẹlı̑təv, -tve, f. die Verleihung, Cig., Jan., nk.; p. službe, privilegija, Cig.; — die Mittheilung: p. toplote, Sen. (Fiz.); — die Ausspendung, die Verabreichung, Cig., Jan.
  70. podẹlíti, -ím, vb. pf. 1) eintheilen ( math.), Cig. (T.); na stopnje p., graduieren, Cig. (T.); — 2) vertheilen: vse p., alles austheilen; — 3) ertheilen, spenden, verabreichen; p. miloščino; — (eine Bewegung) mittheilen ( phys.), Cig. (T.); verleihen, Cig., Jan., nk.; pravico, službo p., Cig.; p. komu akademijski stopenj, jemanden graduieren, Cig. (T.).
  71. podẹlı̑vəc, -vca, m. der Verleiher, Cig.
  72. podẹljávati, -am, vb. impf. ad podeliti; Gaben austheilen: radi davajo in podeljavajo, ogr.- Valj. (Rad); — verleihen: moč, katero podeljava Bog, ogr.- Valj. (Rad).
  73. podẹljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podeliti; mittheilen, Cig.; — ertheilen, verleihen.
  74. podẹljevȃvəc, -vca, m. der Mittheiler, der Ausspender, Cig.
  75. podẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad podelati; 1) verarbeiten; — 2) nacharbeiten, Cig.
  76. poderúh, m. der Zerstörer: sreče svoje p., Levst. (Zb. sp.).
  77. podesetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. verzehnfachen, Cig.
  78. podesetíniti, -ı̑nim, vb. pf. dem Zehent unterwerfen, nk.
  79. podesę́titi, -sę̑tim, vb. pf. p. kaj, ( z. B. von einer Ernte) den Zehent absondern, Cig.
  80. podəskáti, -ȃm, vb. pf. bedielen, mit Brettern beschlagen, Cig., C.
  81. podẹ́ti, -dẹ̑m, vb. pf. p. mrliča (begraben), C.
  82. podę̑žəc, -žca, m. der Pressboden, der Kelterboden, Mur.
  83. podežę́łən, -łna, adj. im Lande vorkommend, Land-: podežę̑łna bolezen, die Epidemie, Cig., Jan., Levst. (Nauk); podeželne šege, die Landesgebräuche, Z.; podeželni berač, der Landbettler, Cig.
  84. pòdfēvd, m. das Afterlehen, Cig.
  85. podgána, f. 1) die Ratte; hišna p., die Hausratte (mus rattus), siva p., die Wanderratte (mus decumanus), p. pižmarica, die Bisamratte (fiber zibethicus), povodna p., die Wasserratte (hypudaeus amphibius), Erj. (Ž.); — 2) neka hruška, Sv. Duh (pri Krškem)- Erj. (Torb.); — prim. it. pantegana, Mik.
  86. podgȃnar, -rja, m. 1) der Rattenfänger, Cig.; — 2) eine Art Hunde (Rattler?), C.
  87. podgánica, f. dem. podgana.
  88. podgániti, -nem, vb. pf. = podgeniti, Cig., Jan.
  89. podgȃnjak, m. der Rattenkoth, Cig., Jan.
  90. podgȃnjati, -am, vb. impf. ad podgnati; aufjagen (aus einem Verstecke), Z.
  91. podganolǫ̑vəc, -vca, m. der Rattenfänger, Jan.
  92. podgȃnski, adj. Ratten-, Mur., Cig.
  93. podgȃnščak, m. 1) der Rattenkoth, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Natterkopf (echium), C.
  94. podgəníti, -gánem, vb. pf. einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig., Jan.; kar je podganjeno, der Einschlag (beim Nähen), V.-Cig.
  95. podgíbati, -gı̑bam, -bljem, vb. impf. ad podgeniti; einbiegen, Z.; einschlagen (beim Nähen), Cig.
  96. podgı̑bək, -bka, m. der Einschlag (beim Nähen), Cig., Jan.
  97. podglaváč, m. der Kopfpolster, ogr.- C.
  98. podgláviti, -im, vb. pf. = podšiti, poddelati, vorschuhen, Jan. (H.).
  99. podglȃvje, n. das Kopfkissen, Mur., Cig.
  100. podglȃvnica, f. das Kopfkissen, Jan., M., Ravn.- Valj. (Rad); — das Kopfbrett, DZ.

   47.348 47.448 47.548 47.648 47.748 47.848 47.948 48.048 48.148 48.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA