Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (47.801-47.900)

  1. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
  2. podȃrək, -rka, m. das Geschenk, die Spende, Cig., Jan., DZ.
  3. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
  4. podarı̑vəc, -vca, m. der Geschenkgeber, Cig., Jan.
  5. 1. podȃrjati, -am, vb. impf. = podarati, Jan.
  6. 2. podárjati, -am, vb. impf. ad podariti = podarjevati, nk.
  7. podarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podariti; schenken, Jan., nk.
  8. podarník, m. der Spender, C.
  9. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
  10. podȃtək, -tka, m. die Angabe, Cig. (T.); podatki, die Daten, Cig. (T.), C., DZ., nk.
  11. podátən, -tna, adj. 1) freigebig, Z., Navr. (Spom.), BlKr.- Navr. ( LjZv.); — 2) geschmeidig, Z., Vrt.; — mild ( min.), h. t.- Cig. (T.).
  12. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
  13. 2. pǫ́dati, pǫ̑dam, vb. impf. den Boden legen, bodnen, Svet. (Rok.).
  14. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
  15. podávati, -am, vb. impf. = podajati, Mur., vzhŠt.
  16. podȃvək, -vka, m. die Abgabe an Auszügler, der Auszug, C.; pódavek, vzhŠt.
  17. podáviti, -im, vb. pf. nach einander abwürgen; svoje otroke je podavil; kuga jih je vse podavila, die Pest hat sie alle dahingerafft.
  18. podbȃdati, -am, vb. impf. ad podbosti; anspornen; p. konja, Cig.
  19. podbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Antreiber, Cig.; njega (Egipta) podbadavec pride od polnoči, Škrinj.
  20. podbȃrvati, -am, vb. pf. grundieren, Jan.
  21. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice ( Št.)- Erj. (Torb.).
  22. podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.- Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
  23. podbẹ́liti, -im, vb. pf. drevo p., dem Baum einen Theil der Rinde wegschälen, ihn lachen, kränzen, Cig.
  24. podbę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = podbirati, Mur.
  25. podbę̑rək, -rka, m. podberki = pri podbiranju nabrano grozdje, C.; — prim. podbirati.
  26. podberı̑n, m. = podberina, C., Z.
  27. podberúh, m. = podberin, C.
  28. podbəzáti, -ȃm, vb. pf. aufhetzen, Cig.
  29. podbíjati, -am, vb. impf. ad podbiti; = izpodbijati, M., C., Z.
  30. podbı̑r, m. = podberina, C.
  31. podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.
  32. podbı̑ranəc, -nca, m. = podberina, Cig.
  33. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
  34. podbı̑rək, -rka, m. = podberina, Cig., C.
  35. podbístriti, -bı̑strim, vb. pf. p. konja, dem Pferde die Sporen geben, Št.- Z., Npes.- Pjk.
  36. podbistrováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbistriti; anspornen, Z., Zora.
  37. podblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. unterpolstern, Cig., M.
  38. podbòd, -bóda, m. der Ansporn, Cig. (T.).
  39. podbòj, -bója, m. 1) die Thürpfoste, der Thürstock; — 2) der Stützbalken, Dict.; — 3) der Unterzugsbalken, ZgD.; der Unterkeil, C.
  40. podbǫ̑jnik, m. der Thürstock, C.
  41. podbósti, -bódem, vb. pf. die Sporen geben: p. konja, Cig.; — anspornen, anreizen, Cig. (T.).
  42. podbrȃdək, -dka, m. 1) der fleischige, herabhängende Theil unter dem Kinn, das Unterkinn (der Koder); — das Kinn, Mur., Valj. (Rad); — 2) die Wamme des Rindes, C.; — 3) das Bartläppchen des Hahnes: petelinovi podbradki, Cig., Jan., C.
  43. podbrȃdnica, f. 1) die Kinnkette, Cig.; — 2) das Tuch, das man Kindern beim Essen unter das Kinn bindet, das Geiferläppchen, Cig.
  44. podbrȃdnik, m. die Kinnkette, Jan.; — der Kehlriemen der Pferde, Cig.
  45. podbrȃdnja, f. die Halswamme des Rindes, vzhŠt.- C.
  46. podbrȃdnjak, m. 1) das Unterkinn, Mur., C.; — 2) die Halswamme des Rindes, C.; — 3) der untere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.
  47. podbránati, -am, vb. pf. untereggen, Cig.
  48. podbráti, -bérem, vb. pf. slabo perje zelja a. pese, slabo grozdje pred trgatvijo obrati, unterklauben, C., Št.
  49. podbrazdáč, m. der Untergrundpflug, Nov.- C.
  50. podbrę̑cati, -am, vb. pf. aufschürzen, Z.; p. si obleko z motvozom, Bes.
  51. podbrecováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbrecati, Z.
  52. podbrę̑ncati, -am, vb. pf. = podbrecati, Z.
  53. podbrę̑nčək, -čka, m. der Gürtel, C., Z.
  54. podbrẹ̑žina, f. eine vom Wasser unterwühlte Uferstelle, ob Ložnici ( Št.)- LjZv.
  55. podbrijáč, m. der Barbier, Mur.
  56. podbríjati, -am, vb. impf. = podbrivati, Mur.
  57. podbríti, -brı̑jem, vb. pf. den Bart rasieren; p. se, sich den Bart rasieren; — p. koga, betrügen, C.
  58. podbrívati, -am, vb. impf. ad podbriti; rasieren; p. se, sich den Bart rasieren.
  59. podbrúsiti, -im, vb. pf. unterschleifen, Cig.
  60. podbrúšati, -am, vb. impf. ad podbrusiti, Cig.
  61. podbȗd, m. der Impuls, Cig.
  62. podbȗdba, f. die Ermuthigung, Cig.
  63. podbȗdək, -dka, m. die Aneiferung, Cig.
  64. podbudíti, -ím, vb. pf. aufmuntern, aneifern, Mur., Cig., Jan.
  65. podbȗdnik, m. der Aneiferer, Cig.
  66. podbújati, -am, vb. impf. ad podbuditi; aufmuntern, aneifern, Mur., Cig.
  67. podcẹ́viti, -im, vb. pf. drainieren: p. zemljišče, h. t.- Cig. (T.).
  68. podcvítati, -am, vb. impf. unten nachblühen, Z.
  69. pòdčȃstnik, m. der Unterofficier, Jan., nk.
  70. podčę̑pina, f. die Flüssigkeit, die beim Zapfen oder aus dem Hahne abtropft, der Tropfwein, das Tropfbier, Cig., Jan., Dol., BlKr.
  71. podčę̑pnja, f. = podčepina, Meg.
  72. podčésati, -čę́šem, vb. pf. unterkämmen, Cig.
  73. podčesávati, -am, vb. impf. ad podčesati, Cig.
  74. podčíniti, -čı̑nim, vb. pf. unterordnen, Cig. (T.), C., SlN., DZ.; — rus.
  75. podčrẹvovína, f. der Darmsack, C.
  76. podčŕtati, -čȓtam, vb. pf. unterstreichen, Jan., nk.
  77. podčrtováti, -ȗjem, vb. impf. ad podčrtati, Jan., nk.
  78. pòddẹ̑dič, m. der Nacherbe, Cig.
  79. pòddẹ̑dnik, m. = poddedič, Cig.
  80. poddẹjáti, -dẹ̑m, -dẹ́nem, vb. pf. darunter legen, unterlegen.
  81. poddẹ̀ł, -dẹ́la, m. 1) die Anschuhung, der Vorschuh, Cig., Jan., Met., Gor., Dol.; — 2) die Grundrast am Pfluge, das Pflughaupt, Cig., C.; — 3) póddẹł, -dẹ́la, prednji in zadnji p. pri vozu, das Vorder- und Hintertheil des Wagens, (podel) Štrek., Kras, Ip.- Erj. (Torb.), Št.; na prednjem poddelu ploh vleči, Št.; — zadnji p., der Hintere (podex), C.; — jelenov p., der Hirschziemer, Guts.; — (piše in govori se nav.: podẹ̀ł ali pódẹł).
  82. poddẹ́lati, -dẹ̑lam, vb. pf. (die Stiefel) vorschuhen, Mur., Cig., Jan., Met., Dol., Gor., Poh.; — piše se tudi: podelati.
  83. poddẹ̑łəc, -łca, m. das Pflugrädergestell, C.; — prim. poddel 3).
  84. poddẹ̑łək, -łka, m. die Unterabtheilung, C.
  85. poddẹlováti, -ȗjem, vb. impf. ad poddelati; vorschuhen, Cig.
  86. pòddesę̑tnik, m. 1) der Gefreite, Jan., DZ.; — 2) der Unterzehenter, V.-Cig.
  87. pòddijákon, m. der Unterdiakon, Jan.
  88. poddǫ̑bnik, m. neka goba, C.
  89. pòddołžník, m. der Nachschuldner, Cig.
  90. poddrȗštvọ, n. 1) ein kleiner Besitz, die Hofstatt, Cig., Blc.-C.; kakega poddružnika posestvo, (bajta, majhen kos zemlje), Notr.; — 2) die Inwohnerschaft, Ig (Dol.).
  91. poddruštvováti, -ȗjem, vb. impf. als Inwohner leben, Ig (Dol.).
  92. poddrúžən, -žna, adj. subalternierend, Cig. (T.); poddrȗžna občina, die Untergemeinde, Levst. (Cest.); — Filial-, Cig., Jan.; p. zavod, eine Zweiganstalt, DZ.; poddružna blaznica, die Irrenhausfiliale, Levst. (Pril.); Neben-, Cig.; poddružna žila, der Nebengang ( min.), Cig. (T.); — poddružni dednik, der Nacherbe, V.-Cig.; — (piše se tudi: podružen).
  93. poddrȗženəc, -nca, m. der Subalterne, Jan.
  94. poddruževáti, -ȗjem, vb. impf. unterordnen, Jan.
  95. poddrúžiti, -drȗžim, vb. pf. unterordnen, Jan., Cig. (T.).
  96. poddrȗžničar, -rja, m. der zu einer Filiale Gehörige, SlN.
  97. poddrȗžnik, m. 1) der Gesellpriester, der Cooperator, der Kaplan, Meg., Cig.; der exponierte Priester an einer Filiale oder Localie, C., Burg. (Rok.); — 2) posestnik kake bajte, kakega kosa zemlje, der Häusler, Cig., Burg. (Rok.), Notr.; der Nebenbauer mit einem kleinen Grund, eine Art Hofstätter, Z.; — 3) der Inwohner, Ig (Dol.); — (piše se tudi: podružnik).
  98. poddvígati, -dvı̑gam, vb. impf. ad poddvigniti; ule p., die Bienenstöcke aufkippen, Cig.
  99. poddvígniti, -dvı̑gnem, vb. pf. ul p., einen Bienenstock aufkippen, Cig.
  100. podebelíti se, -ím se, vb. pf. dicker oder fetter werden, Cig.

   47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101 48.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA