m (47.748-47.847)

47748. počohljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig sanft kratzen, C.
47749. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
47750. počrẹ́dən, -dna, adj. Wechsel-: počrẹ̑dno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Cig.; — prim. čreda 2).
47751. počrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. ausschöpfen, Cig., Jan.; — aufsaufen, Cig.
47752. počrẹ̑vəc, -vca, m. der Hühnerdarm (stellaria media), veliki p., das Gauchheil (anagallis), kravji p., der Feldehrenpreis (veronica agrestis), C.
47753. počrẹvína, f. das Darmfett, C., vzhŠt.
47754. počrẹ̑z, adv. 1) querüber; p. dejati kaj; rebri počrez iti, Jurč.; — 2) im Durchschnitt; — 3) p. praviti, oberflächlich erzählen, Cig.; — (počrę̑z?) na zapadu: počę̑z.
47755. počrẹ̑zək, -zka, m. das Pauschale, (počezek), Jan., Nov.
47756. počrẹ́zən, -zna, adj. 1) quer, Jan.; — 2) durchschnittlich, Nov.; Durchschnitts-: počrẹ̑zna cena, der Durchschnittspreis, Jan.; počrezni denar, das Pauschalgeld, Jan.; — 3) oberflächlich, M.; — summarisch, Jan.
47757. počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
47758. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
47759. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
47760. počrnẹ́ti, -ím, vb. pf. schwarz werden.
47761. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
47762. počrpáti, -pȃm, vb. pf. = počrepati, Cig.
47763. počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.
47764. počrtljáti, -ȃm, vb. pf. bestricheln, Cig.
47765. počúčniti, -čȗčnem, vb. pf. = počeniti, niederhocken, C., Dol.
47766. počúditi se, -čȗdim se, vb. pf. einige Bewunderung schenken: p. se čemu, Cig.
47767. počúhati, -am, vb. pf. durch Blasen abkühlen, Gor., Tolm.; — p. se = ohladiti se, GBrda- Erj. (Torb.).
47768. počúhniti se, -čȗhnem se, vb. pf. = ohladiti se: počakajmo, naj se jed počuhne, jvzhŠt.
47769. počȗt, m. die Empfindung, Z.; das Gefühl: dobri p., das Wohlgefühl, Cig.
47770. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
47771. počútiti, -im, vb. pf. = občutiti, empfinden, Z., M.; (napačno: p. vb. impf. empfinden, p. se = sich befinden).
47772. počȗtljaj, m. = počutek, das Gefühl, M.
47773. počutljìv, adj. = občutljiv, empfindlich, Dict., Z.
47774. počutljívost, f. = občutljivost, die Empfindlichkeit, Z.
47775. počȗtstvọ, n. das Gefühlsvermögen, Jan. (H.).
47776. počvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = početveriti, Z.
47777. počvrstíti, -ím, vb. pf. erquicken, anfrischen, Cig.
47778. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
47779. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
47780. podáč, m. = podajač, orodje, s katerim se kaj podaja, Podkrnci- Erj. (Torb.).
47781. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
47782. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
47783. podajȃłnica, f. die Reichgabel, Guts.- Cig., Mur., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Polj.
47784. podajȃłnik, m. 1) die Reichgabel, Guts., Cig., Jan., Gor., zapŠt.; — 2) = podajač 3), der Schieber, Cig., Savinska dol.
47785. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
47786. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
47787. podajȃvəc, -vca, m. der etwas reicht; n. pr., kdor vodo v fužinah podaje, Gor.; der Handlanger, Cig., Jan.
47788. podȃjič, m. = podajač 2), die Reichgabel, Tolm.- Levst. (M.).
47789. podȃjščina, f. kar se podaja, Mur.; podajači so imeli v eni roki meč, z eno so podajščino nosili, Ravn.
47790. podȃljək, -ljka, m. = podaljšek, die Fortsetzung, C.
47791. podaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, C.
47792. podáljiti, -im, vb. pf. = podaljšati, Z.
47793. podȃljšati, -am, vb. pf. länger machen, verlängern; p. se, länger werden, sich verlängern; — prolongieren.
47794. podȃljšək, -ška, m. 1) der Fortsatz, Cig.; p. osi, die Verlängerung der Axe, Žnid.; — 2) die Verlängerung; p. vaših dni, Ravn.- Valj. (Rad); menični p., die Prolongierung eines Wechsels, Cig.
47795. podaljševáti, -ȗjem, vb. impf. länger machen, verlängern; — prolongieren.
47796. podȃnčica, f. der Pfriemenschwanz (oxyuris vermicularis), Jan. (H.); — prim. otročja glista.
47797. podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
47798. podánost, f. = udanost, die Ergebenheit, Mur.
47799. 1. podár, -rja, m. der Feld- oder Weingartenhüter, C., Levst. (Nauk).
47800. 2. podȃr, m. = podarek, Mur.
47801. podȃrati, -am, vb. impf. ad podorati; unterackern, Habd.- Mik.; gnoj p., einen mit Dünger bestreuten Acker pflügen, jvzhŠt.
47802. podȃrək, -rka, m. das Geschenk, die Spende, Cig., Jan., DZ.
47803. podaríti, -ím, vb. pf. schenken; p. komu kaj; tudi: p. koga s čim: jaz podarim starejšino z malim darom, naj ga podari Bog z večim! vzhŠt.- Pjk. (Črt.).
47804. podarı̑vəc, -vca, m. der Geschenkgeber, Cig., Jan.
47805. 1. podȃrjati, -am, vb. impf. = podarati, Jan.
47806. 2. podárjati, -am, vb. impf. ad podariti = podarjevati, nk.
47807. podarjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad podariti; schenken, Jan., nk.
47808. podarník, m. der Spender, C.
47809. podarováti, -ȗjem, I. vb. pf. = obdarovati, begaben, beschenken: vsi so z umom podarovani, Jap. (Prid.); car soldate pohvali in jih podaruje, Vod. (Izb. sp.); — II. vb. impf., Mik.; pogl. podarjevati.
47810. podȃtək, -tka, m. die Angabe, Cig. (T.); podatki, die Daten, Cig. (T.), C., DZ., nk.
47811. podátən, -tna, adj. 1) freigebig, Z., Navr. (Spom.), BlKr.- Navr. ( LjZv.); — 2) geschmeidig, Z., Vrt.; — mild ( min.), h. t.- Cig. (T.).
47812. 1. podáti, -dám, vb. pf. 1) reichen: podajmo si roke! — überreichen; tožbo p. zoper koga, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; — nachgeben; p. se poželenju, Kast.- Valj. (Rad); p. se grehu, sich der Sünde ergeben, Jsvkr.; podal se je, er gab sich darein, er fügte sich; nekaj časa ni se hotel ničesar učiti, sedaj se je pa podal, DSv.; tudi: er hat eingestanden; — p. se v kaj, eingehen, sich in etwas einlassen; v to se ne podam, Cig.; v pogovor se p., Glas.; — p. se na kaj, sich auf etwas verlegen, Cig.; p. se na tatvino ali ropanje, Jap. (Prid.)- Valj. (Rad); on je znal lepo govoriti, kadar se je podal, Jurč.; — 3) p. se, sich begeben: p. se kam (po nem.), Jurč.; Mur., Cig., Jan., nk.; — 4) p. se, vb. impf. = podajati se, passen; poda se mu kakor svinji sedlo, kakor zajcu boben.
47813. 2. pǫ́dati, pǫ̑dam, vb. impf. den Boden legen, bodnen, Svet. (Rok.).
47814. podaváč, m. = 1) podajač 1), der Handlanger, Mik., Danj. (Posv. p.), jvzhŠt.; — 2) die Reichgabel, C., Mik.
47815. podávati, -am, vb. impf. = podajati, Mur., vzhŠt.
47816. podȃvək, -vka, m. die Abgabe an Auszügler, der Auszug, C.; pódavek, vzhŠt.
47817. podáviti, -im, vb. pf. nach einander abwürgen; svoje otroke je podavil; kuga jih je vse podavila, die Pest hat sie alle dahingerafft.
47818. podbȃdati, -am, vb. impf. ad podbosti; anspornen; p. konja, Cig.
47819. podbȃdavəc, -vca, m. der Ansporner, der Antreiber, Cig.; njega (Egipta) podbadavec pride od polnoči, Škrinj.
47820. podbȃrvati, -am, vb. pf. grundieren, Jan.
47821. podbẹ̀ł, -bẹ́la, m. der Huflattich (tussilago farfara), Rib.- Mik., Ip.- Erj. (Torb.); — die Klette (lappa minor), Valj. (Rad); — neka vinska trta, Brežice ( Št.)- Erj. (Torb.).
47822. podbẹ̑łəc, -łca, m. neka vinska trta, Dol.- Z., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); ohrenblättriger Wippacher, Trumm.
47823. podbẹ́liti, -im, vb. pf. drevo p., dem Baum einen Theil der Rinde wegschälen, ihn lachen, kränzen, Cig.
47824. podbę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = podbirati, Mur.
47825. podbę̑rək, -rka, m. podberki = pri podbiranju nabrano grozdje, C.; — prim. podbirati.
47826. podberı̑n, m. = podberina, C., Z.
47827. podberúh, m. = podberin, C.
47828. podbəzáti, -ȃm, vb. pf. aufhetzen, Cig.
47829. podbíjati, -am, vb. impf. ad podbiti; = izpodbijati, M., C., Z.
47830. podbı̑r, m. = podberina, C.
47831. podbiráč, m. delavec, kateri podbira v vinogradu, M.
47832. podbı̑ranəc, -nca, m. = podberina, Cig.
47833. podbírati, -bı̑ram, vb. impf. ad podbrati; pri kapusu ali pesi staro lepenje (perje) sproti obirati, Z., Soška dol.- Erj. (Torb.); — gnilo, plesnivo grozdje pred trgatvijo obirati, eine Vorlese vornehmen, Z., C., BlKr., Št.
47834. podbı̑rək, -rka, m. = podberina, Cig., C.
47835. podbístriti, -bı̑strim, vb. pf. p. konja, dem Pferde die Sporen geben, Št.- Z., Npes.- Pjk.
47836. podbistrováti, -ȗjem, vb. impf. ad podbistriti; anspornen, Z., Zora.
47837. podblazíniti, -ı̑nim, vb. pf. unterpolstern, Cig., M.
47838. podbòd, -bóda, m. der Ansporn, Cig. (T.).
47839. podbòj, -bója, m. 1) die Thürpfoste, der Thürstock; — 2) der Stützbalken, Dict.; — 3) der Unterzugsbalken, ZgD.; der Unterkeil, C.
47840. podbǫ̑jnik, m. der Thürstock, C.
47841. podbósti, -bódem, vb. pf. die Sporen geben: p. konja, Cig.; — anspornen, anreizen, Cig. (T.).
47842. podbrȃdək, -dka, m. 1) der fleischige, herabhängende Theil unter dem Kinn, das Unterkinn (der Koder); — das Kinn, Mur., Valj. (Rad); — 2) die Wamme des Rindes, C.; — 3) das Bartläppchen des Hahnes: petelinovi podbradki, Cig., Jan., C.
47843. podbrȃdnica, f. 1) die Kinnkette, Cig.; — 2) das Tuch, das man Kindern beim Essen unter das Kinn bindet, das Geiferläppchen, Cig.
47844. podbrȃdnik, m. die Kinnkette, Jan.; — der Kehlriemen der Pferde, Cig.
47845. podbrȃdnja, f. die Halswamme des Rindes, vzhŠt.- C.
47846. podbrȃdnjak, m. 1) das Unterkinn, Mur., C.; — 2) die Halswamme des Rindes, C.; — 3) der untere Balken des Ochsenjoches, jvzhŠt.
47847. podbránati, -am, vb. pf. untereggen, Cig.

   47.248 47.348 47.448 47.548 47.648 47.748 47.848 47.948 48.048 48.148  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani