m (47.701-47.800)

47701. počepúlja, f. die gerne hockt, die Hockerin, Cig., M.
47702. počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), St. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.).
47703. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
47704. počesováti, -ȗjem, vb. impf. ad počesati, Jan.
47705. počəstíti, -ím, vb. pf. = počastiti, Cig., Jan., nk.
47706. počəščeváti, -ȗjem, vb. impf. = počaščevati, Cig., Jan.
47707. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
47708. počę́tək, -tka, m. 1) der Anfang; s početka, anfangs; početki, die Anfangsgründe, Cig. (T.); — der Anfangspunkt ( math.), Cig. (T.); — die Quelle ( fig.), der Grund, Cig.; — 2) das Unternehmen, das Beginnen, Cig., C.; nespameten p., thörichtes Beginnen, Ravn.
47709. počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).
47710. počę̑təv, -tve, f. 1) = početek, der Anfang, Slom.; — 2) = počenjanje 2), Jan.
47711. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
47712. počę́tje, n. 1) die Unternehmung, Cig.; — 2) = počenjanje, das Treiben, die Handlungsweise; — 3) = spočetje, Krelj, Jsvkr.
47713. počę́tnica, f. 1) die Urheberin, Cig.; die Gründerin, Kremp.- M.; — 2) die Unternehmerin, Cig.; — 3) das Elementarbuch, Cig. (T.).
47714. počę́tnik, m. 1) der Urheber, Cig., kajk.- Valj. (Rad); der Gründer, Kremp.- M.; — 2) der Unternehmer, Cig.
47715. počę̑tva, f. = početev 1), Mur.
47716. početvę́riti, -ę̑rim, vb. pf. vervierfachen, Cig.
47717. počíčati, -am, vb. pf. 1) eine Weile sitzen (v otročjem govoru), Cig.; — 2) p. se = usesti se, jvzhŠt.
47718. 2. počína, f. das offene Meer, Jan., Cig. (T.); — stsl.
47719. počı̑nati, -am, vb. impf. ad početi = počenjati, Raič (Slov.).
47720. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
47721. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
47722. počíniti, -čı̑nim, vb. pf. machen: počini je močne, (počiníti) ogr.- C.
47723. počíslati, -am, vb. pf. beachten, Cig.
47724. póčist, m. das empfindliche Springkraut (impatiens noli tangere), Guts., Medv. (Rok.).
47725. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
47726. počı̑tək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.
47727. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
47728. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
47729. počı̑tkinọ, adv. so ziemlich viel, (tudi: počı̑tkənọ) Prvačina ( Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
47730. počitkováti, -ȗjem, vb. impf. die Ferien zubringen, SlN.
47731. počı̑tnik, m. der Quiescent, Cig., Jan.
47732. počı̑v, m. der Ruheplatz, Z., Danj.- Mik.
47733. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.
47734. počiváłən, -łna, adj. Rast-: počivȃłni kamen, Cig.
47735. počivȃłnica, f. 1) das Ruhebett, das Sofa, Jan., DZ., ogr.- C.; — 2) ein kleiner Sitz in einem Schacht, Cig.
47736. počivȃłnik, m. der Raststein, Cig.; na vsakem tretjem počivalniku je sedeval, Jurč.
47737. počiválọ, n. 1) der Ruheplatz, Gor.- M.; — 2) das Ruhebett, das Sofa, Jan., Nov.- C., Vrt.
47738. počivȃłski, adj. Rast-: počivalsko mestce, Trub. (Post.).
47739. počívanje, n. das Ausruhen, das Rasten; "Bog blagoslovi (žegnaj) počivanje!" reče, kdor gre mimo počivajočih ljudi, jvzhŠt.
47740. počívati, -am, vb. impf. ad počíti; rasten, ausruhen, der Ruhe pflegen; v senci p.; — njiva počiva, der Acker liegt brach, Cig.; — ruhen (o mrtvih).
47741. počivȃvəc, -vca, m. kdor počiva, der Rastende; — = počitnik, der Quiescent, V.-Cig., Jan.
47742. počı̑vež, m. das Ausruhen, M.
47743. počı̑vič, adv. inzwischen ausruhend, mit Pausen: p. delati, jesti; tudi: na počivič, Št.- C.
47744. počı̑vkati, -am, vb. pf. ein wenig piepen.
47745. počlovẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počlovečiti, nk.
47746. počlovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. 1) zum Menschen machen, vermenschlichen, anthropomorphosieren, Cig. (T.), ogr.- M.; p. se, die Menschheit annehmen, Cig.; — 2) humanisieren, civilisieren, Nov.- C.
47747. počǫ́hati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen; — patschen ( v. Dachdecker), Cig.
47748. počohljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig sanft kratzen, C.
47749. počrčkáti, -ȃm, vb. pf. 1) bekritzeln, beklecksen; — 2) verkritzeln, verklecksen: p. dokaj tinte.
47750. počrẹ́dən, -dna, adj. Wechsel-: počrẹ̑dno gospodarstvo, die Wechselwirtschaft, Cig.; — prim. čreda 2).
47751. počrẹ́pati, -pam, -pljem, vb. pf. ausschöpfen, Cig., Jan.; — aufsaufen, Cig.
47752. počrẹ̑vəc, -vca, m. der Hühnerdarm (stellaria media), veliki p., das Gauchheil (anagallis), kravji p., der Feldehrenpreis (veronica agrestis), C.
47753. počrẹvína, f. das Darmfett, C., vzhŠt.
47754. počrẹ̑z, adv. 1) querüber; p. dejati kaj; rebri počrez iti, Jurč.; — 2) im Durchschnitt; — 3) p. praviti, oberflächlich erzählen, Cig.; — (počrę̑z?) na zapadu: počę̑z.
47755. počrẹ̑zək, -zka, m. das Pauschale, (počezek), Jan., Nov.
47756. počrẹ́zən, -zna, adj. 1) quer, Jan.; — 2) durchschnittlich, Nov.; Durchschnitts-: počrẹ̑zna cena, der Durchschnittspreis, Jan.; počrezni denar, das Pauschalgeld, Jan.; — 3) oberflächlich, M.; — summarisch, Jan.
47757. počrẹ̑znica, f. 1) vrv, ki se dene počrez pod breme, Vas Krn- Erj. (Torb.); — 2) dolga žaga za dva človeka, (počeznica) Tolm.
47758. počrgotáriti, -ȃrim, vb. pf. hinkritzeln: p. komu kaj, Let.
47759. počŕkati, -čȓkam, vb. pf. bekritzeln, Z., Let.
47760. počrnẹ́ti, -ím, vb. pf. schwarz werden.
47761. počŕniti, -im, vb. pf. 1) schwarz machen, schwärzen; s sajami p., Cig.; — 2) verschwärzen: p. koga pri kom.
47762. počrpáti, -pȃm, vb. pf. = počrepati, Cig.
47763. počŕtati, -čȓtam, vb. pf. mit Strichen bezeichnen: p. ves papir, Cig.
47764. počrtljáti, -ȃm, vb. pf. bestricheln, Cig.
47765. počúčniti, -čȗčnem, vb. pf. = počeniti, niederhocken, C., Dol.
47766. počúditi se, -čȗdim se, vb. pf. einige Bewunderung schenken: p. se čemu, Cig.
47767. počúhati, -am, vb. pf. durch Blasen abkühlen, Gor., Tolm.; — p. se = ohladiti se, GBrda- Erj. (Torb.).
47768. počúhniti se, -čȗhnem se, vb. pf. = ohladiti se: počakajmo, naj se jed počuhne, jvzhŠt.
47769. počȗt, m. die Empfindung, Z.; das Gefühl: dobri p., das Wohlgefühl, Cig.
47770. počȗtək, -tka, m. 1) die Empfindung, Mur., Jan.; — 2) der Sinn, Mur.; pl. počutki, die Sinne: svojih počutkov ne v moči imeti, seiner Sinne nicht mächtig sein, Cig.; duh se ne zapopade z našimi počutki, Jap. (Prid.); Da ga ne bode žgalo, Ne bolelo, ne srbelo, v vseh njegovih počutkih Zunaj in znotraj! (zagovor), Gabrije pod Krasom- Erj. (Torb.).
47771. počútiti, -im, vb. pf. = občutiti, empfinden, Z., M.; (napačno: p. vb. impf. empfinden, p. se = sich befinden).
47772. počȗtljaj, m. = počutek, das Gefühl, M.
47773. počutljìv, adj. = občutljiv, empfindlich, Dict., Z.
47774. počutljívost, f. = občutljivost, die Empfindlichkeit, Z.
47775. počȗtstvọ, n. das Gefühlsvermögen, Jan. (H.).
47776. počvetę́riti, -ę̑rim, vb. pf. = početveriti, Z.
47777. počvrstíti, -ím, vb. pf. erquicken, anfrischen, Cig.
47778. pòd, póda, m. 1) der Fußboden; p. delati sobi, ein Zimmer bodmen, Cig.; — 2) der Dreschboden, die Tenne; — der Boden der deutschen Weinpresse, C.; — 3) das Mühlgebiet, in der Mühle ein Gestell, auf welchem sich der Stein, der Lauf und der Rumpf befindet, V.-Cig.; — 4) der Dachboden, Cig., Goriš.; — das Dachzimmer, Goriš.; — 5) das Stockwerk, Ravn.- M., ogr.- C.; hiša na en pod, Zv.; — das Deck: ladja na dva poda, C., Z.
47779. pòd, I. praep. A) c. acc. 1) unter (na vprašanje: kam? — često znači samo približavanje k više ležečemu predmetu); pod kolo priti; pod mizo vreči; iz dežja pod kap; pod solnce, mittagwärts, V.-Cig.; Peljala ga pod beli grad, Npes.- Mik.; pod mesto, hinwärts nach der Stadt, Cig.; — pod-se, abwärts, bergab, Cig., Jan.; cesta gre pod-se, Gor.; — pod se gledati, den Blick zu Boden gerichtet haben, Dict.; — 2) izraža razmerje podložnosti: unter; pod svojo oblast spraviti; — biti pod koga, biti pod našega cesarja, Cig., C.; biti pod kako sodnijo, einem Gericht unterstehen, Cig.; biti pod kako faro, zu einer Pfarre gehören, Z., Kr.; — pod zastavo vzeti, pfänden, Jan.; — pod zlo iti, zugrunde gehen, Cig., Jan.; = pod nič priti, Jan., Zv.; — pod moj odgovor, auf meine Verantwortung, Cig. (T.); — 3) v časnem pomenu: gegen; pod večer, gegen Abend; pod noč, mit anbrechender Nacht; pod jutro, gegen Morgen; pod jesen, gegen den Herbst hin; pod starost, bei zunehmenden Jahren, Cig.; — während: pod pridigo, C.; pod mašo, C.; v cerkvi pod mašo peti, Jsvkr.; — B) c. instr. 1) unter (na vprašanje: kje?); pod streho biti, unter Dach sein; pod milim nebom, unter freiem Himmel; — pod goro, am Fuße des Berges; pod gradom, unter dem Schlosse; pod oknom stati; — pod pazuho koga voditi, jemanden am Arm führen; — pod orožjem biti, unter Waffen sein, Cig.; — 2) znači podložnost ali kako podobno razmerje: unter; Ti ga nimaš pod seboj, Da bi skusil se z menoj, Npes.-K.; pod našim cesarjem; pod oblastjo; pod vodstvom; pod zvonom kake fare, in einem Pfarrsprengel; — pod ključem imeti, unter Schloss und Riegel halten; pod prisego, unter Eidschwur; p. kaznijo prepovedati, bei Strafe verbieten; pod danjo, tributpflichtig, Cig. (T.); pod svojo odgovornostjo, unter eigener Verantwortung, DZ.; — II. adv. (v sestavi s samostalniki največ le v novejših spisih po vzgledu nemščine); Unter-, Vice-: poddijakon, der Subdiakon; podžupan, der Vicebürgermeister; (v teh sestavah ima "pod" svoj poudarek poleg glavnega naglasa sestavljene besede); — III. praef. znači 1) da se dejanje pod čim vrši, ali da je v kakem podobnem razmerju: podkovati, beschlagen, (= unten anschmieden), podložiti, unterlegen, podpisati, unterschreiben, podorati, unterackern, podpreti, unterstützen; — 2) da je dejanje od spodaj navzgor namerjeno: podganjati, aufjagen; — 3) da je dejanje nekako tajno: podkupiti, bestechen (= heimlich kaufen).
47780. podáč, m. = podajač, orodje, s katerim se kaj podaja, Podkrnci- Erj. (Torb.).
47781. 2. podȃgra, f. = les z vejevjem za lonico, za drva itd. (beseda izprevržena iz: podvora), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
47782. podajáč, m. 1) der etwas zu reichen pflegt, der Handlanger; — 2) die Reichgabel, Mur., Cig., Dol., Notr., Gor.; — 3) veliki p., in den Sägemühlen der Haken, welcher das Steigrad fortschiebt, der Schieber, Cig.
47783. podajȃłnica, f. die Reichgabel, Guts.- Cig., Mur., Jan., Zilj.- Jarn. (Rok.), Polj.
47784. podajȃłnik, m. 1) die Reichgabel, Guts., Cig., Jan., Gor., zapŠt.; — 2) = podajač 3), der Schieber, Cig., Savinska dol.
47785. podȃjanje, n. 1) das Hinreichen; — die Handlangung; — 2) das Zusetzen, die Hetze: s podajanjem koga odgnati, jemanden forthetzen, Cig.; — das Durchhecheln; — prim. podajati.
47786. podȃjati, -jam, -jem, vb. impf. ad podati; 1) reichen, darreichen; p. snopje, vodo; roke si p.; an die Hand geben, bieten; to nam podaja dokaze za našo trditev, nk.; — überreichen, Cig., Jan.; prošnje p., Bittschriften einreichen, Cig.; — 2) p. se, sich ergeben; mesta se podajajo; — nachgeben: veje se podajajo pod snežno težo, LjZv.; — p. se v kaj, sich in etwas einlassen; — p. se na kaj, einer Sache obliegen, V.-Cig.; — 3) p. koga, jemandem mit Worten zusetzen, ihn durch die Hechel ziehen, Cig.; p. se s kom, mit jemandem einen Streit, eine Hetze haben, Cig.; dolgo sta se podajala, sie stritten lange mit einander, Z.; — 4) konj podaje, das Pferd galoppiert, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 5) p. se, passen, Jan.; kako se mi podaje ta obleka? Cig.; — 6) podaje se mi, ich empfinde einen Brechreiz, Z., Bolc- Erj. (Torb.); — 7) p. se kam, sich irgendwohin begeben, verfügen, Cig., nk.; (po nem.); — podájem, kajk.- Valj. (Rad).
47787. podajȃvəc, -vca, m. der etwas reicht; n. pr., kdor vodo v fužinah podaje, Gor.; der Handlanger, Cig., Jan.
47788. podȃjič, m. = podajač 2), die Reichgabel, Tolm.- Levst. (M.).
47789. podȃjščina, f. kar se podaja, Mur.; podajači so imeli v eni roki meč, z eno so podajščino nosili, Ravn.
47790. podȃljək, -ljka, m. = podaljšek, die Fortsetzung, C.
47791. podaljeváti, -ȗjem, vb. impf. fortsetzen, C.
47792. podáljiti, -im, vb. pf. = podaljšati, Z.
47793. podȃljšati, -am, vb. pf. länger machen, verlängern; p. se, länger werden, sich verlängern; — prolongieren.
47794. podȃljšək, -ška, m. 1) der Fortsatz, Cig.; p. osi, die Verlängerung der Axe, Žnid.; — 2) die Verlängerung; p. vaših dni, Ravn.- Valj. (Rad); menični p., die Prolongierung eines Wechsels, Cig.
47795. podaljševáti, -ȗjem, vb. impf. länger machen, verlängern; — prolongieren.
47796. podȃnčica, f. der Pfriemenschwanz (oxyuris vermicularis), Jan. (H.); — prim. otročja glista.
47797. podánək, -nka, m. der unterste Theil des Baumes, C., Z.; — der Fuß eines Berges, Cig. (T.), Erj. (Min.), Jes., Kr.; hribi so tukaj od podanka do vrha zaviti v bujno zelenilo, Zv.
47798. podánost, f. = udanost, die Ergebenheit, Mur.
47799. 1. podár, -rja, m. der Feld- oder Weingartenhüter, C., Levst. (Nauk).
47800. 2. podȃr, m. = podarek, Mur.

   47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801 47.901 48.001 48.101  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani