m (47.648-47.747)

47648. pocurljáti, -ȃm, vb. pf. = pocureti.
47649. pocúzati, -am, vb. pf. absaugen; (die Mutterbrüste) aussaugen, Z.; vse mleko je otrok materi pocuzal.
47650. pocúzniti, -cȗznem, vb. pf. p. z ramenom, die Achsel zucken, Jurč.
47651. pocvẹ̑tək, -tka, m. = drugi, jesenski cvet, die Nachblüte, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
47652. pocvítati, -tam, vb. impf. = pocvitovati, Jan. (H.).
47653. pocvitováti, -ȗjem, vb. impf. Nachblüten treiben, Vrsno- Erj. (Torb.).
47654. pocvŕčati, -ím, vb. pf. ein wenig kreischen; ein wenig prasseln, Cig.
47655. pocvȓčkati, -am, vb. pf. versengen: mraz je listje pocvrčkal, (počvrčkati) vzhŠt.; — prim. 2. cvrkati.
47656. pocvrẹ́ti, -cvrèm, vb. pf. 1) abrösten, in Fett abbacken; — 2) durch Rösten, Backen verbrauchen, verkreischen: dokaj masla p.; — 3) ein wenig in Fett rösten oder backen, Cig.; — 4) p. jo, enteilen: pocvrl sem jo proti veži, Jurč.
47657. pocvŕkati, -cvȓkam, vb. pf. ansengen, C.
47658. pocvŕkniti, -cvȓknem, vb. pf. 1) absengen, Jan. (H.); — 2) p. se, sich infolge des Versengens krümmen, (počv-) C.
47659. 1. pǫ̑č, m. 1) der Knall, C.; — 2) die Ritze, C.; dihalni p., die Athemritze, Erj. (Izb. sp.).
47660. 2. pòč, pǫ́ča, m. der Brunnen, Štrek., Rez.- C.; — prim. it. pozzo, der Brunnen.
47661. pǫ̑č, -ı̑, f. die Ritze, die Spalte, der Borst, Cig.; p. v lončeni posodi, Vod. (Izb. sp.); — die Felsenkluft, Mur., Cig., Jan., Met., Hal.- C.; za počjo se odpre globok brezen, Glas.
47662. počȃčkati, -am, vb. pf. beklecksen, M.
47663. počȃk, m. das Warten: na počak (dati, vzeti i. t. d.), auf Borg, Cig., Jan., Kor.- Jarn. (Rok.), BlKr., jvzhŠt.; na p. puščeni coli, der creditierte Zoll, DZ.; na večen počak, ohne Hoffnung auf Rückerstattung, Z.
47664. počákati, -čȃkam, vb. pf. eine Zeit lang warten, abwarten; počakaj malo! s kosilom, z južino p.; p., da se komu jeza ohladi, jemandes Zorn auskochen lassen; polovico ti izplačam precej, za polovico pa me boš počakal; do zadnjega p., es bis aufs Äußerste ankommen lassen, Cig.; ( imprt. tudi: počaj, Št., od glagola: počajati, ki se sicer ne rabi).
47665. počakávati, -am, vb. impf. = počakovati, Mur., Met.
47666. počakȃvəc, -vca, m. der Mahlgast, Cig.
47667. počakováti, -ȗjem, vb. impf. abzuwarten pflegen, zuwarten, warten.
47668. počarodẹ́jiti, -dẹ̑jim, vb. pf. p. se, ein Zauberer, eine Zauberin (Hexe) werden, Bes., SlN.
47669. počásən, -sna, adj. langsam, säumig; počasna hoja, počasen delavec; počasen si kakor hudo leto, kakor sveto olje ( Kras), kakor laško olje, ( Lašče), Erj. (Torb.); p. kakor megla brez vetra, jvzhŠt.
47670. počȃsi, adv. langsam; p. iti, delati; voda p. teče; "počasi po kamenju!" reče se človeku, ki hoče vse v eno sapo dokazovati, a dela logične skoke, Erj. (Torb.).
47671. počásnast, adj. = počasen, Mur.
47672. počasnè, -ę́ta, m. = počasnež, Jan. (H.).
47673. počȃsnež, m. der Langsame; p. vse zamudi, SlN.
47674. počȃsnik, m. der Langsame, Cig.
47675. počásnost, f. die Langsamkeit.
47676. počástən, -stna, adj. = časten, Ehren-, Cig., M.; — hs.
47677. počastíti, -ím, vb. pf. Ehre erweisen, beehren; p. koga s streljanjem; počaščen, beehrt, geehrt, Cv.
47678. počaščeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počastiti, beehren, nk., (počeščevati) Cig., Jan.
47679. pǫ̑čca, f. dem. poč f., ein kleiner Sprung o. Riss, M.
47680. počečiti se, -im se, vb. pf. = počičati se, C.
47681. počəčkáti, -ȃm, vb. pf. bekritzeln.
47682. počę̑da, f. die Säuberung, die Reinigung, M.
47683. počę́diti, -čę̑dim, vb. pf. der Reihe nach säubern, putzen; po hiši je vse počejeno, Gor.
47684. počéhati, -ham, vb. pf. 1) = podrgniti: p. se ob čem ali kom, LjZv.; — 2) = počesati, kämmen, Jan.
47685. počehljáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig kratzen, BlKr.- Mik.; p. svinje, BlKr.; streicheln, M.
47686. počehljávati, -am, vb. impf. ad počehljati; öfter ein wenig kratzen, Mik.
47687. póček, m. = počak; na p. dati, BlKr.- M.; na p. vzeti, Krelj.
47688. počéliti, -im, vb. pf. palico p., den Stock am Ende abplatten, C.
47689. počeljustáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig schwatzen, ein Geheimnis ausplaudern, M.; vse p., alles ausplauschen, Z.
47690. počenčáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig plaudern; — p. kaj, etwas ausplaudern, Jan.
47691. počéniti, -čę́nem, vb. pf. niederhocken, niederkauern; — prim. počepniti.
47692. počẹ̑njati, -am, vb. impf. ad početi; 1) anfangen; — 2) beginnen, treiben, thun; kaj pa počenjate, otroci? vsakojake reči p.
47693. počèp, -čę́pa, m. die Kniebeuge, Telov.
47694. počẹ́pati, -čẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad počeniti; (öfters) niederhocken, Mur., Cig., Jan.; počepaje, dann und wann niederhockend, C.
47695. počę̑pək, -pka, m. ein unreifes Ei ohne harte Schale, Gor.- M.
47696. počepẹ́ti, -ím, vb. pf. eine Zeit lang hocken.
47697. počepı̑n, m. 1) der Hocker, Z.; — 2) p. je fižol, ki nizko raste, Svet. (Rok.).
47698. počę̑pnik, m. ein niederes Brot, Z.
47699. počépniti, -čę̑pnem, vb. pf. = počeniti.
47700. počepúh, m. der gerne hockt, der Hocker, Cig., Mik.
47701. počepúlja, f. die gerne hockt, die Hockerin, Cig., M.
47702. počerȃnka, f. neka goba (menda: agaricus campestris), St. Tomaž pod Čavnom- Erj. (Torb.).
47703. počésati, -čę́šem, vb. pf. kämmen; p. dekletce; p. se, sich die Haare kämmen, sich frisieren; — abstriegeln, Cig.; — p. koga, jemandem einen Hieb versetzen ( fig.), Cig.; abkanzeln, nk.
47704. počesováti, -ȗjem, vb. impf. ad počesati, Jan.
47705. počəstíti, -ím, vb. pf. = počastiti, Cig., Jan., nk.
47706. počəščeváti, -ȗjem, vb. impf. = počaščevati, Cig., Jan.
47707. počešę̑rka, f. zadnji obrok jedi kakršnega koli pridelka; n. pr. "denes je krompirjeva počešerka", veli gospodinja, kadar pristavlja zadnji krompir, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
47708. počę́tək, -tka, m. 1) der Anfang; s početka, anfangs; početki, die Anfangsgründe, Cig. (T.); — der Anfangspunkt ( math.), Cig. (T.); — die Quelle ( fig.), der Grund, Cig.; — 2) das Unternehmen, das Beginnen, Cig., C.; nespameten p., thörichtes Beginnen, Ravn.
47709. počę́tən, -tna, adj. Anfangs-, Cig.; počę̑tna črka, početna brzina, Cig. (T.); — anfänglich, Cig.; — Elementar-: početna šola, Cig., Jan.; početni nauk, Cig. (T.).
47710. počę̑təv, -tve, f. 1) = početek, der Anfang, Slom.; — 2) = počenjanje 2), Jan.
47711. počę́ti, počnèm, vb. pf. 1) beginnen; prepir p., Cig.; brez njega nič ne počneš = er ist deine rechte Hand, Cig.; — 2) beginnen, thun; od veselja ne ve, kaj bi počel = er ist außer sich vor Freude; kaj mi je zdaj početi! was soll ich nun thun? kaj bi si počela taka gospoda v naši vasi? Vrt.; — 3) = spočeti, empfangen, Trub., Krelj, Jsvkr.
47712. počę́tje, n. 1) die Unternehmung, Cig.; — 2) = počenjanje, das Treiben, die Handlungsweise; — 3) = spočetje, Krelj, Jsvkr.
47713. počę́tnica, f. 1) die Urheberin, Cig.; die Gründerin, Kremp.- M.; — 2) die Unternehmerin, Cig.; — 3) das Elementarbuch, Cig. (T.).
47714. počę́tnik, m. 1) der Urheber, Cig., kajk.- Valj. (Rad); der Gründer, Kremp.- M.; — 2) der Unternehmer, Cig.
47715. počę̑tva, f. = početev 1), Mur.
47716. početvę́riti, -ę̑rim, vb. pf. vervierfachen, Cig.
47717. počíčati, -am, vb. pf. 1) eine Weile sitzen (v otročjem govoru), Cig.; — 2) p. se = usesti se, jvzhŠt.
47718. 2. počína, f. das offene Meer, Jan., Cig. (T.); — stsl.
47719. počı̑nati, -am, vb. impf. ad početi = počenjati, Raič (Slov.).
47720. počı̑nək, -nka, m. = počitek, die Rast; zložen p., Hip. (Orb.); p. si privoščiti, Slom.
47721. počíniti, -čı̑nem, vb. pf. 1) ausruhen, ausrasten, Mur., Cig., Jan., Dol.; rad bi malo počinil, Vrt.; počakaj, da malo počinem, Soška dol.- Erj. (Torb.); = p. si, vzhŠt.- Valj.; p. si na božji volji, ogr.- Let.; — tudi: p. se, Mur., Zora, Dol., jvzhŠt.; — 2) ruhig bleiben: otrok ne počine na postelji, das Kind will nicht ruhig auf dem Bette bleiben, jvzhŠt.; krogla ne počine na mizi, jvzhŠt.
47722. počíniti, -čı̑nim, vb. pf. machen: počini je močne, (počiníti) ogr.- C.
47723. počíslati, -am, vb. pf. beachten, Cig.
47724. póčist, m. das empfindliche Springkraut (impatiens noli tangere), Guts., Medv. (Rok.).
47725. počístiti, -čı̑stim, vb. pf. der Reihe nach reinigen, putzen; vse p.; vse je počistil po mizi = er hat alles aufgegessen, jvzhŠt.
47726. počı̑tək, -tka, m. die Rast; ne privošči si počitka, er gönnt sich keine Ruhe; brez počitka, ohne auszuruhen, rastlos; dober počitek! gesegnete Rast! jvzhŠt.; — pl. počitki, = počitnice, die Ferien, Jurč.
47727. počíti, -čı̑jem, vb. pf. ausruhen; Oh majhno postojva, preljubi plesavec, Da jaz si oddahnem, da noga počije, Preš.; = p. si, Krelj, Vrt.; tudi: p. se, Mur., Jan., jvzhŠt.
47728. pǫ́čiti, pǫ̑čim, vb. pf. 1) krachen, knallen; puška je počila; z bičem p.; = ustreliti: zajca p., LjZv., Dol.; — počil je glas, es ist das Gerücht aufgetaucht, Cig., Jan., Nov., nk.; — 2) einen Schlag versetzen: p. koga za uho, po ustih; — p. se s kom, aneinander gerathen, eine Schlacht liefern, Jan.; — 3) bersten, springen, platzen; obroč, lonec, mehur poči; kupica je počila, das Glas bekam einen Sprung; struna je počila, die Saite ist gesprungen; — popek poči, die Knospe geht auf, Cig.; človek bi od smeha počil, man könnte vor Lachen bersten; srce mi hoče p., das Herz will mir springen, Cig.; počen, gesprungen, geborsten; lonec, zvon je p., der Topf, die Glocke hat einen Sprung; ima glas kakor p. lonec; za to ne dam počenega groša; — 4) einen Leibesbruch bekommen, Cig.; počen je, er hat einen Bruch, Cig., Kr.
47729. počı̑tkinọ, adv. so ziemlich viel, (tudi: počı̑tkənọ) Prvačina ( Goriš.)- Štrek. (LjZv.).
47730. počitkováti, -ȗjem, vb. impf. die Ferien zubringen, SlN.
47731. počı̑tnik, m. der Quiescent, Cig., Jan.
47732. počı̑v, m. der Ruheplatz, Z., Danj.- Mik.
47733. počivȃj, m. 1) mesto, kjer ljudje navadno počivajo noseč bremena; s to besedo se tudi meri dalja: dva počivaja daleč mu je odnašal, Podkrnci- Erj. (Torb.); — der Ruhepunkt, C.; — 2) kruh je na počivaj = ni zaprt v omari, vsak domačin ga sme rezati, Poh.- LjZv.
47734. počiváłən, -łna, adj. Rast-: počivȃłni kamen, Cig.
47735. počivȃłnica, f. 1) das Ruhebett, das Sofa, Jan., DZ., ogr.- C.; — 2) ein kleiner Sitz in einem Schacht, Cig.
47736. počivȃłnik, m. der Raststein, Cig.; na vsakem tretjem počivalniku je sedeval, Jurč.
47737. počiválọ, n. 1) der Ruheplatz, Gor.- M.; — 2) das Ruhebett, das Sofa, Jan., Nov.- C., Vrt.
47738. počivȃłski, adj. Rast-: počivalsko mestce, Trub. (Post.).
47739. počívanje, n. das Ausruhen, das Rasten; "Bog blagoslovi (žegnaj) počivanje!" reče, kdor gre mimo počivajočih ljudi, jvzhŠt.
47740. počívati, -am, vb. impf. ad počíti; rasten, ausruhen, der Ruhe pflegen; v senci p.; — njiva počiva, der Acker liegt brach, Cig.; — ruhen (o mrtvih).
47741. počivȃvəc, -vca, m. kdor počiva, der Rastende; — = počitnik, der Quiescent, V.-Cig., Jan.
47742. počı̑vež, m. das Ausruhen, M.
47743. počı̑vič, adv. inzwischen ausruhend, mit Pausen: p. delati, jesti; tudi: na počivič, Št.- C.
47744. počı̑vkati, -am, vb. pf. ein wenig piepen.
47745. počlovẹčeváti, -ȗjem, vb. impf. ad počlovečiti, nk.
47746. počlovẹ́čiti, -vẹ̑čim, vb. pf. 1) zum Menschen machen, vermenschlichen, anthropomorphosieren, Cig. (T.), ogr.- M.; p. se, die Menschheit annehmen, Cig.; — 2) humanisieren, civilisieren, Nov.- C.
47747. počǫ́hati, -am, vb. pf. ein wenig kratzen; — patschen ( v. Dachdecker), Cig.

   47.148 47.248 47.348 47.448 47.548 47.648 47.748 47.848 47.948 48.048  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani