Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (47.401-47.500)

  1. plȏvskati, -am, vb. impf. = pljuskati, Cig., Gor.
  2. plóvski, adj. Schiffer-: plovski patent, das Schifferpatent, DZ.; plovske davščine, Schiffahrtsabgaben, DZ.; plovska mapa, die Meerkarte, Cig. (T.).
  3. plǫ̑vstvən, -tvəna, adj. Schiffahrts-, nautisch, Cig. (T.); plovstvene pristojbine, Schiffahrtsgebüren, DZ.; plovstvena družba, die Schiffahrtsgesellschaft, Cig. (T.); plovstveno zvezdarstvo, die nautische Astronomie, Cig. (T.).
  4. plǫ̑vstvọ, n. die Schiffahrt, Cig. (T.), DZ.; pomorsko p., die Seeschiffahrt, Cig. (T.); pribrežno p., die Küstenschiffahrt, Cig. (T.).
  5. plùg, plúga, m. 1) der Pflug; — 2) ein Gespann, ein Joch: p. volov, ein Joch Ochsen, Cig.; — ima brdke pluge (= konje), er hat ein schönes Gespann, Podkrnci, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — = vsaka družba v kako delo: n. pr. v našej vasi smo imeli tri pluge godcev, Ben.- Erj. (Torb.); na dva pluga igrati, in zwei Gruppen spielen, C.; — 3) ein Joch Land, der Morgen: p. zemlje, Cig., Poh.- Pjk. (Črt.); imeti pet plugov lesa (Wald), C.
  6. plȗgar, -rja, m. der Pflugmacher, Cig., C.
  7. plȗk, m. modri morski p., die blaue Meerlunge oder Cuviers Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Erj. (Ž.).
  8. plúkniti, plȗknem, vb. pf. = plunkniti, pljuskniti: voda je iz škafa pluknila, C.
  9. plȗncgati, -am, vb. impf. patscheln: p. po vodi, Cig.; — prim. plunkati.
  10. plȗndra, f. = plodra, Cig., M., Blc.-C.
  11. plùnk, interj. plumps! Cig., Jan.
  12. plȗnkar, -rja, m. 1) der Lautenmacher, Cig., Jan.; — 2) der Harfenist, Jan.
  13. plȗnkati, -am, vb. impf. 1) = pljuskati, plätschern, plumpen, Cig., Jan., C.; voda plunka (= zaganja se v breg), Koborid- Erj. (Torb.); v nepolnem sodu tekočina plunka, Štrek.; — 2) die Harfe, die Laute spielen, Mur., Cig.
  14. plȗnkavəc, -vca, m. der Lautenspieler, Mur., Jan.; der Harfenist, Jan.
  15. plúnkniti, plȗnknem, vb. pf. = pljuskniti, plumpen, platzen, Cig.; p. v mlako, Cig.; überschlampen: voda črez posodo plunkne, Cig.; plätschernd aufschlagen, Štrek.
  16. plušč, m. die Schwarzwurz (consolida major = symphytum officinale), Dict., Hip.- C.
  17. plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
  18. plȗtar, -rja, m. der Korkschneider, der Korkbildner, Cig.
  19. plȗtarica, f. die Feuerunke (bombinator igneus), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  20. plȗtəc, -tca, m. die Korkeiche (quercus suber), Jan., C., Tuš. (R.).
  21. plȗtək, -tka, m. morski p., der Meerkork (alcyonium), Erj. (Ž.).
  22. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
  23. plȗtnik, m. die Schwertlilie (iris), Štrek., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  24. plȗtva, f. 1) das Floß, Cig., Mik.; — 2) plutve, die Schwimmhölzer (beim Netz), die Schwimmfedern, V.-Cig., Jan.
  25. plȗtvar, -rja, m. der Flößer, V.-Cig.
  26. plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled ( Gor.)- Levst. ( Glas.).
  27. plȗvkati, -am, vb. impf. = plivkati, plunkati, C.
  28. plužár, -rja, m. der den Pflug leitet, der Pflüger, Mur., C.
  29. plúžən, -žna, adj. zum Pflug gehörig, Pflug-; plȗžna kola ali kolca, die Pflugräder, Z., Vrt.; plužno železje, Cv.
  30. plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
  31. plȗžje, n. 1) plužna kola z drevesom vred, Gor.; — 2) = plužna, das Vordergestell des Pfluges, Cig.
  32. plȗžna, n. pl., prim. plužno.
  33. plȗžne, f. pl. = plužna, Cig., Met., Jurč.
  34. plȗžnik, m. 1) der Pflugmacher, C.; — 2) pl. plužniki = plužnice 3), plužna, Jan.
  35. plȗžnja, f. = plužna, Rib.- DSv.; Pri plužnji ("plužni") nima biti kdo, DSv.
  36. plužnják, m. der Pflugbohrer, C.
  37. plȗžnọ, n. das Pflugrad, Cig.; — pl. plužna, die Pflugräder, das Vordergestell des Pfluges, Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Notr., Dol.; (tudi sing. plužno v tem pomenu, Gor.).
  38. pnorati, -am, vb. impf. aufweben, die Fäden eines Gewebes auflösen, Cig.
  39. pnožati, -am, vb. impf. dem Weinmost Luft lassen, C.
  40. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
  41. poabotíti se, -ím se, vb. pf. albern werden, Let.
  42. poápniti, -im, vb. pf. bekalken, Cig.; mit Kalk begießen, Nov.; einkalken: p. kože, Cig.
  43. poapnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poapniti; bekalken, Cig.
  44. pǫ̑b, ** m. der Bube, der Bursche; — iz nem.
  45. pobábiti, -bȃbim, vb. pf. weibisch o. feige machen, Cig.; p. se, feige werden, Cig.
  46. pobȃdati, -am, vb. impf. ad pobosti; — vol pobada, der Ochs stößt, Z.
  47. pobagríti, -ím, vb. pf. purpurroth färben, Z.; — prim. bagriti.
  48. pobáhati se, -am se, vb. pf. ein wenig prahlen, eine Prahlerei aussprechen; pobahal se je, da ni nikomur nič dolžan.
  49. pobakláti, -ȃm, vb. pf. verfackeln: mnogo svečave pobaklati, Cig.
  50. pobakrę́niti, -ę̑nim, vb. pf. = pobakriti, Jan. (H.).
  51. pobákriti, -im, vb. pf. verkupfern, Z., nk.
  52. pobalı̑n, m. der Bube.
  53. pobȃrati, -am, vb. pf. = povprašati, fragen, Mur., Cig., Jan., Kor.
  54. pobarbāriti se, -im se, vb. pf. in Barbarei verfallen, Cig. (T.).
  55. pobarōniti, -im, vb. pf. zum Baron machen, baronisieren, Cig., nk.
  56. pobȃrvati, -am, vb. pf. färben; jajca, lice p.
  57. pobásati, -bȃšem, vb. pf. zusammenpacken, nacheinander hineinpacken, hineinpferchen; vse pobasati v škrinjo; vojake na ladjo p., Zora; — p. kaj, etwas heimlich einstecken, stehlen, Z., jvzhŠt.
  58. pobáviti, -bȃvim, vb. pf. p. koga, jemanden eine Zeit lang aufhalten, C.
  59. pobȃvkati, -am, vb. pf. ein wenig bellen.
  60. pǫ̑bče, -eta, n. dem. pob; das Bübchen.
  61. pǫ̑bčək, -čka, m. dem. pobec.
  62. pǫ̑bəc, -bca, m. dem. pob; das Bübchen, das Bürschchen.
  63. pobəcáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern, stupfen, ein wenig stoßen, Z.
  64. pobəckáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stochern; — p. koga, jemanden anspornen, Svet. (Rok.).
  65. pobedastẹ́ti, -ím, vb. pf. dumm oder närrisch werden, Prip.- Mik.
  66. pobẹ̀g, -bẹ́ga, m. die Flucht, Cig., Jan., DZ., Danj.- Valj. (Rad); p. iz vojske, die Feldflucht, Cig.; na pobegu biti, auf der Flucht (Wanderung) sein, Maribor- Kres; — die Desertion, DZ.
  67. pobẹ̑gež, m. der Flüchtling, M., ogr.- C.
  68. pobẹ̑gləc, -gləca, m. der Landesflüchtige, Jan.
  69. pobẹgljìv, -íva, adj. flüchtig, abtrünnig, Dict., Dalm.
  70. pobẹ́gniti, * -nem, vb. pf. flüchtig werden, entweichen; zarad dolgov p.; p. iz dežele, landesflüchtig werden; pobegnil je v deveto deželo, man weiß nicht, wohin er entwichen ist, Z.
  71. pobę́gnjenəc, * -nca, m., Cig., DZ., pogl. pobeglec.
  72. pobẹ́liti, -im, vb. pf. 1) weiß machen: sneg je pobelil hribe; — mož se je pobelil, der Mann ist grau geworden, Z.; lasje so se mu zgodaj pobelili, Cig.; p. koga z moko, jemanden einmehlen, Cig.; — ausweißen, tünchen: sobe, hišo p.; — glühend machen: p. peč, Polj.; — 2) durch Weißen verbrauchen: mnogo apna p., viel Kalk verweißen, Cig.
  73. pobèr, -bę́ra, m. 1) die Collectur, Meg., Dict.- Mik., Valj. (Rad); pǫ́ber, -bera, Kras, Rihenberk, Ist.- Erj. (Torb.); — 2) (pri mlinih) voda na p., frei auffallendes Wasser, Dol.
  74. poberáč, m. 1) der Absammler, Mur.; — der Aufsammler, Mur.; — 2) der Handkorb, Gor.
  75. poberáčək, -čka, m. dem. poberač 2); das Handkörbchen, Gor.
  76. poberáčiti, -ȃčim, vb. pf. zum Bettler machen, C.
  77. pobę́rati, -bę̑ram, vb. impf. = pobirati, Mur., Jan., C.
  78. poberı̑n, m. der Einsammler einer Collectur, C.; — v kletvici: da bi ga potipal poberin! LjZv.
  79. poberkováti, -ȗjem, vb. impf. = paberkovati, Jan.
  80. pobę̑rščina, f. das Geklaubte, Jan.; sadje, ki samo z dreves popada in se pobere, Polj.
  81. poberúh, m. 1) der Sammler ( zaničlj.), C.; — der Bettler, C.; — 2) der Monat September, rokopis iz 15. stol.- Let. 1879, 13.
  82. poberúhinja, f. die Hebamme ( zaničlj.), Polj.
  83. pobesẹ́diti, -ẹ̑dim, vb. pf. ein wenig sprechen, Jan. (H.); ein kurzes Gespräch führen, Z.
  84. pobẹ́siti, -bẹ̑sim, vb. pf. hängen lassen, senken; ušesa p., die Ohren hängen lassen; nos p., = verdrießlich werden; nos se mu je pobesil, es hat ihn verdrossen; oči p., die Augen niederschlagen; — nam. poobesiti.
  85. pobẹsnẹ́ti, -ím, vb. pf. (nach einander) rasend werden, nk.
  86. pobẹ́šati, -am, vb. impf. ad pobesiti.
  87. pobəzáti, -ȃm, vb. pf. ein wenig stupfen, mit einer stumpfen Spitze stechen; s palico, šibo koga p., v kaj p.
  88. pobəzgáti, -ȃm, vb. pf. = pobezati.
  89. pobezljáti, -ȃm, vb. pf. nekoliko bezljati, ein wenig biesen: krava je malo pobezljala.
  90. pobəzníti, -báznem, vb. pf. stupfen, C.
  91. pobẹ́žati, -ím, vb. pf. eine kurze Zeit fliehen; — pobežim, ich werde fliehen.
  92. pǫ̑bič, m. das Knäblein, der Knabe, der Bursche; pobìč, -íča, ogr.- Valj. (Rad).
  93. pobíjati, -am, vb. impf. ad pobiti; 1) nach einander niederhauen, todtschlagen; p. okuženo živino, pse; — zusammenschlagen: okna p., die Fenster einschlagen; — mit Worten bekämpfen, bestreiten, gegen etwas Einwendungen machen: p. kaj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; p. nauk, Cig.; — stechen (im Kartenspiel), Jan.; — entmuthigen, Cig., Jan.; — 2) anschlagen: p. si glavo, sich den Kopf aufschlagen, Cig.; — 3) p. se (po svetu), sich herumplagen, Jan.
  94. pobijȃvəc, -vca, m. der Todtschläger, der Schlächter, Cig., Jan.; der Vernichter, Jap.- C.
  95. pǫ́bir, m. = pober 1), die Aufsammlung, Notr.- Cig.
  96. pobı̑ra, f. die Einsammlung, die Einhebung; p. vvoznih colov, DZ.
  97. pobiráč, m. der Sammler; der Aufsammler, der Leser, Mur., Cig.; der Einsammler, der Collectant; — der Nachleser auf dem Acker, Cig.
  98. pobiračíca, f. die Aufsammlerin, die Leserin; — die Nachleserin, Cig.
  99. pobirȃj, m. der Laufer (in der Musik), V.-Cig.
  100. pobı̑ranci, m. pl. das Geklaubsel (o sadju), Cig.

   46.901 47.001 47.101 47.201 47.301 47.401 47.501 47.601 47.701 47.801  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA