Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (47.348-47.447)

  1. plóskəv, -kve, f. die Fläche, Cig. (T.), C., nk.; po ploskvi deti, flach legen, Lašče- Levst. (Rok.); osnovna, krožna p., die Grund-, Kreisfläche, Cel. (Geom.); podolžna p., die Längsfläche ( min.), Cig. (T.); lomna, razkolna p., die Bruch-, Spaltungsfläche, Erj. (Min.).
  2. plóskniti, plǫ̑sknem, vb. pf. einen Patschlaut hervorbringen, platzen; z rokami p., die Hände zusammen schlagen, Cig.; — schlagen, so dass es patscht: p. koga, jemandem einen Schlag ( z. B. mit der flachen Hand) versetzen, Cig.
  3. ploskokrı̑łəc, -łca, m. ploskokrilci, die Plattflügler ( zool.), Cig. (T.).
  4. ploskonogáč, m. = ploskonožec, Bes.
  5. ploskonòs, -nǫ́sa, m. die Plattnase, Jan.
  6. ploskonǫ̑səc, -sca, m. die Plattnase, Cig.
  7. ploskonǫ̑žəc, -žca, m. ein mit einer breiten Fußplatte versehener Mensch, der Plattfuß, Cig.
  8. ploskostébəłn, adj. platthalmig, Cig.
  9. ploskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. ein gewisses klatschendes Geräusch hören lassen, schwappeln, Cig.; klatschen, C.
  10. ploskǫ́vən, -vna, adj. Flächen-: ploskǫ̑vna mera, DZ., Vrt., Cel. (Geom.); ploskovno povečanje, die Flächenvergrößerung, Žnid.
  11. ploskovníca, f. der männliche Hanf, Jan.
  12. ploskovnják, m. die zweizeilige Gerste, V.-Cig.
  13. ploskȗn, m. ploščnata, sodu podobna posoda, v kateri na hrbtu olje, drožje i. dr. nosijo, zapŠt.
  14. plǫ̑skvən, -kvəna, adj. = ploskoven, Flächen-: ploskvena mera, ploskvena ednica, das Flächenmaß, die Flächeneinheit, Cig. (T.).
  15. plosnàt, -áta, adj. = ploščnat, platt, flach, Habd.- Mik.
  16. plósniti, plǫ̑snem, vb. pf. = ploskniti, Mur., C., Danj. (Posv. p.).
  17. plǫ́šča, f. 1) die Platte; kamenita p.; p. ledena (ledu), eine Eisscholle; — 2) die Klinge ( z. B. eines Degens), Cig.; — 3) die gemeine Scholle o. Platteiße (platessa vulgaris), Erj. (Ž.); — tudi: plóšča.
  18. ploščȃdka, f. dem. ploščad, Cig.
  19. ploščák, m. gelbrandiger Schwimmkäfer (dyticus marginalis), Erj. (Z.).
  20. plǫ̑ščar, -rja, m. 1) der Plattenschläger, Cig.; — 2) der Plattapfel, C.
  21. ploščàt, -áta, adj. flach, platt, Cig., Jan.; p. nos, Dict.; sedel sem na ploščati skali, Jurč.
  22. plǫ́ščati, plǫ̑ščam, vb. impf. beplatten, Cig.
  23. ploščȃtnik, m. der Schaufelzahn, der Vorderzahn, C.
  24. plǫ̑ščəc, -ščəca, m. die zweizeilige Gerste, Polj.
  25. plǫ̑ščək, -ščka, m. 1) der Teller, Ravn. (Abc.), nk.; — 2) der Wirbelkörper, Erj. (Som.).
  26. plǫ́ščevica, f. das Scheibenkraut (peltaria), Medv. (Rok.).
  27. ploščevı̑nar, -rja, m. der Blechschmied, Cig.
  28. plǫ́ščica, f. dem. plošča; 1) das Plättchen: slikarska p., die Palette, Jan. (H.); jezičkova p., das Züngelblatt, Jan. (H.); — der Teller, C.; lončar dela sklede, ploščice, piskre, Ravn. (Abc.); — 2) = plošča 3), Hip.- C.
  29. ploščı̑łnica, f. die Plattmühle, Cig.
  30. ploščína, f. die Fläche, C.; — die Oberfläche, Cig.; der Flächeninhalt, Cel. (Geom.); — die Plattform, Jan.
  31. ploščı̑nski, adj. Flächen-: ploščinska vsebina, Cel. (Geom.).
  32. 1. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. pf. = plosniti, ploskniti, C.
  33. 2. plǫ́ščiti, plǫ̑ščim, vb. impf. 1) platt machen, plätten, platt schlagen, Cig. (T.); — 2) = s ploščami kriti, C.
  34. ploščnatíca, f. die Tunkenmuschel (tellina gari), Erj. (Z.).
  35. ploščník, m. der Teller, C.
  36. ploščnjáti, -ȃm, vb. impf. = 2. ploskati, abplatten, Cig.
  37. plȏšej, m. ein kleiner Block, SlGradec- C.; — prim. ploh.
  38. plóšič, m. dem. ploh; ein kleiner, flacher Block, Cig.; das Pressbrett, V.-Cig.
  39. plọ̑t, plọ̑ta, plotȗ, m. 1) das Flechtwerk; pletenina pri košu, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — 2) der Zaun; za plotom; p. delati; živ p., lebendiger Zaun, der Heckenzaun.
  40. plọ̑tar, -rja, m. der Zaunmacher, Cig.
  41. plọ̑təc, -tca, m. dem. plot; kleiner Zaun.
  42. plotìč, -íča, m. dem. plot; ein kleiner Zaun.
  43. plotíti, -ím, vb. impf. auszäunen, bezäunen, Cig.
  44. plọ̑tje, n. das Zaunwerk, der Zaun, M.
  45. plotníca, f. 1) der Zaunpfahl, Jurč.; — 2) der Kürbis, Meg.- Cig., Mur., Boh.
  46. plọ̑tnik, m. 1) der Zaunstecken, Nov.- C.; — 2) die Schwertlilie (iris germanica), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  47. plovȃn, m. = pleban, Cig., C., kajk.- Levst. (Rok.).
  48. plovči, adj. p. kamen, ( nav. "plovuči"), der Bimsstein, Habd.- Mik.
  49. plóvəc, -vca, m. 1) der Schiffer, Habd.- Mik., Cig. (T.), DZ.; — 2) plovci, die Schwimmvögel (natatores), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 3) der Bimsstein, Jan., Erj. (Min.).
  50. plovẹ́ti, -ím, vb. impf. = pluti: v veselju plovi, Kast.- C.
  51. plovíti, -ím, vb. impf. schiffen, Cig. (T.); — hs.
  52. plovljénje, n. die Beschiffung, DZ.; — prim. ploviti.
  53. plovník, m. das Fahrwasser, h. t.- Cig. (T.), DZ.
  54. plȏvskati, -am, vb. impf. = pljuskati, Cig., Gor.
  55. plóvski, adj. Schiffer-: plovski patent, das Schifferpatent, DZ.; plovske davščine, Schiffahrtsabgaben, DZ.; plovska mapa, die Meerkarte, Cig. (T.).
  56. plǫ̑vstvən, -tvəna, adj. Schiffahrts-, nautisch, Cig. (T.); plovstvene pristojbine, Schiffahrtsgebüren, DZ.; plovstvena družba, die Schiffahrtsgesellschaft, Cig. (T.); plovstveno zvezdarstvo, die nautische Astronomie, Cig. (T.).
  57. plǫ̑vstvọ, n. die Schiffahrt, Cig. (T.), DZ.; pomorsko p., die Seeschiffahrt, Cig. (T.); pribrežno p., die Küstenschiffahrt, Cig. (T.).
  58. plùg, plúga, m. 1) der Pflug; — 2) ein Gespann, ein Joch: p. volov, ein Joch Ochsen, Cig.; — ima brdke pluge (= konje), er hat ein schönes Gespann, Podkrnci, Kameno na Soči- Erj. (Torb.); — = vsaka družba v kako delo: n. pr. v našej vasi smo imeli tri pluge godcev, Ben.- Erj. (Torb.); na dva pluga igrati, in zwei Gruppen spielen, C.; — 3) ein Joch Land, der Morgen: p. zemlje, Cig., Poh.- Pjk. (Črt.); imeti pet plugov lesa (Wald), C.
  59. plȗgar, -rja, m. der Pflugmacher, Cig., C.
  60. plȗk, m. modri morski p., die blaue Meerlunge oder Cuviers Wurzelqualle (rhizostoma Cuvieri), Erj. (Ž.).
  61. plúkniti, plȗknem, vb. pf. = plunkniti, pljuskniti: voda je iz škafa pluknila, C.
  62. plȗncgati, -am, vb. impf. patscheln: p. po vodi, Cig.; — prim. plunkati.
  63. plȗndra, f. = plodra, Cig., M., Blc.-C.
  64. plùnk, interj. plumps! Cig., Jan.
  65. plȗnkar, -rja, m. 1) der Lautenmacher, Cig., Jan.; — 2) der Harfenist, Jan.
  66. plȗnkati, -am, vb. impf. 1) = pljuskati, plätschern, plumpen, Cig., Jan., C.; voda plunka (= zaganja se v breg), Koborid- Erj. (Torb.); v nepolnem sodu tekočina plunka, Štrek.; — 2) die Harfe, die Laute spielen, Mur., Cig.
  67. plȗnkavəc, -vca, m. der Lautenspieler, Mur., Jan.; der Harfenist, Jan.
  68. plúnkniti, plȗnknem, vb. pf. = pljuskniti, plumpen, platzen, Cig.; p. v mlako, Cig.; überschlampen: voda črez posodo plunkne, Cig.; plätschernd aufschlagen, Štrek.
  69. plušč, m. die Schwarzwurz (consolida major = symphytum officinale), Dict., Hip.- C.
  70. plušəc, -šca, m. mali p., der Portulak (portulaca oleracea), Cig., Vod. (Izb. sp.), Medv. (Rok.).
  71. plȗtar, -rja, m. der Korkschneider, der Korkbildner, Cig.
  72. plȗtarica, f. die Feuerunke (bombinator igneus), Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  73. plȗtəc, -tca, m. die Korkeiche (quercus suber), Jan., C., Tuš. (R.).
  74. plȗtək, -tka, m. morski p., der Meerkork (alcyonium), Erj. (Ž.).
  75. plúti, plújem, plóvem, vb. impf. schwimmen, Jan., C., Skal.- Let., Gor.- Levst. ( Glas.), Ben.- Kl., Savinska dol.; nismo mogli ne pluti ne bresti, Gor.; riba pluje, Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — schiffen, Cig., C.; ladja po valovih tjakaj plove, Dalm.; blago k vam plove (strömt zu), Trub.; fliegen: ptič, divji petelin pluje, Mik., Gorenja Soška dol.- Erj. (Torb.); — Oj kolikrat mi v gorsko stran — Plujo oči, LjZv.; — fließen: morje plove (ist unruhig), C.; vse je s krvjo plulo, alles floss von Blut, Guts. (Res.)- Mik.; tvoje telo je s krvjo močno plulo, Kast. (Rož.).
  76. plȗtnik, m. die Schwertlilie (iris), Štrek., Rodik (Kras)- Erj. (Torb.).
  77. plȗtva, f. 1) das Floß, Cig., Mik.; — 2) plutve, die Schwimmhölzer (beim Netz), die Schwimmfedern, V.-Cig., Jan.
  78. plȗtvar, -rja, m. der Flößer, V.-Cig.
  79. plúvati, -am, vb. impf. = plavati, C., Mik. (V. Gr. IV. 300.), Bled ( Gor.)- Levst. ( Glas.).
  80. plȗvkati, -am, vb. impf. = plivkati, plunkati, C.
  81. plužár, -rja, m. der den Pflug leitet, der Pflüger, Mur., C.
  82. plúžən, -žna, adj. zum Pflug gehörig, Pflug-; plȗžna kola ali kolca, die Pflugräder, Z., Vrt.; plužno železje, Cv.
  83. plúžiti, plȗžim, vb. impf. 1) den Pflug lenken, Mur.; = pri oranju držati za plug, Dol.; pflügen; — 2) den Pflug ziehen: konj pluži, Volk.; — 3) p. se, brunften ( v. Fröschen), Cig.
  84. plȗžje, n. 1) plužna kola z drevesom vred, Gor.; — 2) = plužna, das Vordergestell des Pfluges, Cig.
  85. plȗžna, n. pl., prim. plužno.
  86. plȗžne, f. pl. = plužna, Cig., Met., Jurč.
  87. plȗžnik, m. 1) der Pflugmacher, C.; — 2) pl. plužniki = plužnice 3), plužna, Jan.
  88. plȗžnja, f. = plužna, Rib.- DSv.; Pri plužnji ("plužni") nima biti kdo, DSv.
  89. plužnják, m. der Pflugbohrer, C.
  90. plȗžnọ, n. das Pflugrad, Cig.; — pl. plužna, die Pflugräder, das Vordergestell des Pfluges, Cig., Lašče- Erj. (Torb.), Notr., Dol.; (tudi sing. plužno v tem pomenu, Gor.).
  91. pnorati, -am, vb. impf. aufweben, die Fäden eines Gewebes auflösen, Cig.
  92. pnožati, -am, vb. impf. dem Weinmost Luft lassen, C.
  93. pò, I. adv. v distributivnem pomenu: zu, je; učenci so se po dva in dva razšli, Ravn.- Mik.; po eden, einzeln; določila, po kolikšne naj bodo globe, Bestimmungen über die Höhe der Geldstrafen in jedem einzelnen Falle, DZ.; po štiri dni ga ni bilo domov; po cele tedne, wochenlang; po cele noči pijančevati; po ves dan, ganze Tage lang, Zv.; po malo dajati, sparsam geben, Cig.; — II. praep. A) c. acc. 1) v krajnem pomenu, (kakor z mestnikom): hodil je po sredo (= po sredi) Samarije, Krelj; po obadva pota so za Kristusom šli, Krelj; po nekatere kraje, in manchen Gegenden, Vrt.; po razna mesta, an verschiedenen Stellen, Levst. (M.); po nekatera mesta še sneg leži, Lašče- Levst. (Rok.); — po tri pote = na trojen način, Krelj; — 2) v časnem pomenu: po vse leto, das ganze Jahr hindurch, Levst. (Močv.); Od divnega srce mi hrepenenja Gorelo po vse dni je in noči, Levst. (Zb. sp.); — 3) = do: po tada = do sih mal, Ben.- Mik.; — 4) kaže razlog: po kaj (pokaj), warum? wozu? — 5) stvar, zarad katere se vrši kako premikanje: um (zu holen); iti po koga ali kaj, jemanden, etwas holen; poslati po koga, po kaj, jemanden, etwas holen lassen; Po-me je prišel povodnji mož, Npes.-K.; grem po piti, ich gehe einen Trank holen, Cig.; s partitivnim rodilnikom namesto tožilnika: iti po vina, po kruha; — 6) način: Po bliskovo mu sablja gre, wie der Blitz zuckt sein Schwert, Npes.- Mik.; po gospodsko se nositi, sich civil kleiden; po domače, nach Hausbrauch, familiär; po domače povedati, in populärer Weise sich ausdrücken; = vulgo: Andrej Petrič, po domače Hrvat; po božje častiti, göttliche Ehren erweisen, Vrt.; po očetovsko (väterlich) skrbeti za koga; po naše, nach unserer Weise, in unserer Sprache; vsak po svoje, jeder in seiner Weise; po tatinsko, nach Art der Diebe; po pasje, nach Art der Hunde; po viteško, nach Ritterart; po borsno, börsenmäßig, DZ.; po vse = po vsem, gänzlich, C., nk.; po slovensko, po francosko govoriti, znati, slovenisch, französisch sprechen; kako se to reče po nemško? wie heißt dies deutsch? (manj pravilno: po nemški, po slovenski, Mik. (V. Gr. IV. 158.)); — po vredno, in würdiger Weise, Burg.; po čisto, gänzlich, Nov.; — B) c. loc. kaže 1) prostor, po katerem (ne na enem, ampak na več mestih) se vrši kako dejanje ali kaj biva: po jezeru plavati; po ulicah skakati; po gorah je še mnogo snega; po suhem in po morju, zu Wasser und zu Lande; po kmetih, auf dem Lande (an verschiedenen Orten); po vsem križanem svetu, in der ganzen christlichen Welt, Cig., Jan.; po temi hoditi, in der Finsternis herumgehen; po dežju (im Regen) brez dežnika hoditi; vino po pipi, voda po žlebu teče, der Wein fließt durch den Hahn, das Wasser in der Rinne hin; — s prislovom: po nekod, in einigen Gegenden; — 2) od dejanja prizadeti del; auf; po glavi koga udariti; po prsih se tolči; — 3) čas, v katerem se kaj godi: po dnevi, po noči, bei Tage, bei Nacht; po zimi, po leti, im Winter, im Sommer; tudi v distributivnem pomenu, kakor "ob": po petkih, po nedeljah, an Freitagen, an Sonntagen; — 4) primernost: nach, gemäß; po Bogu živeti, Ravn.- Mik.; po očetu se je zvrgel, er ist dem Vater nachgerathen, Met.- Mik.; — po postavah; po povelju; po navadi; po moji pameti, nach meinem Ermessen; po mojih mislih, nach meiner Ansicht; po črki, buchstäblich; po rodu, der Abstammung nach; vsi so po enem kopitu, sie sind alle nach einem Leisten; po okoliščinah, je nach den Umständen; po delu zaslužek, wie die Arbeit, so der Lohn, Cig.; po volji, po godu biti, nach Wunsch, genehm sein; to ni po pravici, das ist ungerecht; po pravici, von rechtswegen; po resnici povedati kaj, etwas der Wahrheit gemäß mittheilen; po dobi, chronologisch, Cig. (T.); po vrsti, der Reihe nach; po primeri, verhältnismäßig; po tem takem, demgemäß; — 5) to, glede na kar je kaj rečeno, in Bezug, nach; po imenu, po obrazu poznati, dem Namen nach, vom Ansehen kennen; po duhu in telesu zdrav; samo po sebi, an und für sich; — 6) način: po koncu, aufrecht; po strani, schief: klobuk po strani nositi; po strani koga gledati; po vrhu, obendrein; po dolgem, der Länge nach; po vsem dolzem svojega života pala je na tla (so lang sie war), Jurč.; po zlu deti, zugrunde richten, Habd.- Mik.; po zlu iti, zugrunde gehen, C., DZ., nk.; po dolgu imeti, schulden, C.; po krivem prisegati, falsch schwören; po nedolžnem, unschuldigerweise; po gostem, häufig; po malem, kleinweise; po vsem, ganz; po nikakem, ganz u. gar nicht; po nemarnem, aus Nachlässigkeit; po sili vzeti, mit Gewalt nehmen; po imenu poklicati, beim Namen rufen; — po ceni, wohlfeil; po vsaki, nobeni ceni, um jeden, keinen Preis; — 7) sredstvo: po človeških rokah narejeni maliki, durch Menschenhände gebildete Götzen, Ravn.- Mik.; drevo se po sadu (an der Frucht) spoznava; po prstih hoditi, auf den Zehen einhergehen; hoditi po palici = ob palici, am Stocke gehen, jvzhŠt.; po hlapcih zvedeti, durch die Knechte erfahren; po hlapcu kaj poslati; po pošti poslati; po božji milosti, von Gottes Gnaden; po naključju, durch Zufall; po nesreči, durch Unglück; — 8) distributivni pomen: zu; po čem? zu welchem Preise? wie theuer? po krajcarju, zu einem Kreuzer; knjige so po goldinarju; po žlici, löffelweise, Met.- Mik.; po kapljah, tropfenweise; po malem, kleinweise; blago se po niti nabira, po vrvi zapravlja, Npreg.- Met.- Mik.; po hipih, zeitweise, Blc.-C.; po paru, paarweise, Met.; po kosu, stückweise, Met.; — 9) to, za čimer je obrnjeno dejanje: nach; po svojih opravkih hoditi, seinen Geschäften nachgehen; po tem poslu ne boste nič več tod hodili, Svet. (Rok.); ti po sebi glej! schau du auf dich! Z.; po drugih se ozirati, sich nach anderen umsehen; po kom povpraševati; komu po življenju streči; — 10) čas ali dogodek, po katerem se kaj godi: nach; po novem letu; po praznikih; po smrti; kruh po peki, frisches Brot, srajca po perilu, frisches Hemd, Met.- Mik.; po šestih dneh, nach sechs Tagen, po petih, nach fünf Uhr; po polnoči, nach Mitternacht; po vsem tem, obendrein; — po zdaj (sedaj), künftighin, nk.; — po meni je, es ist aus mit mir; po vas je, um euch ist es geschehen, Ravn.- Mik.; — 11) izvor, vzrok: nach; po stricu podedovati kaj; — po hruškah dišati; — 12) razlog kakemu dejanju ali dušnemu stanju: nach, um; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; zdihovati, hrepeneti, jokati se, žalovati po kom, po čem; toži se mi po očetu, po domu; — III. praef. A) adv. pred prilogi v pomanjševalnem pomenu (poredkoma): počrn, schwärzlich, Guts.; — B) z glagoli znači 1) o raznih časih in na raznih mestih vršeče se dejanje: polegati (= zdaj tu zdaj tam se uleči), posedati, postavati, postajati, pohajati, popijati, potepati se; — 2) da se dejanje na raznih objektih ali od raznih subjektov vrši: podaviti (= vse, drugega za drugim, zadaviti), poklati, poloviti, pomoriti, pomreti, (vsi, drug za drugim, so pomrli); pospati; — 3) da se dejanje ponavlja: pocvitovati, Nachblüten treiben; pobrusiti, nachschärfen; popraviti, nachbessern; — 4) pomanjševanje dejanja, t. j. omejevanje glede na čas ali prostor: poklečati, eine kurze Zeit, einwenig knien; poplesati, postati, (postoj! bleibe einen Augenblick stehen!), posedeti, podirjati; pomekniti; — 5) dela iz neprehajalnega prehajalen glagol ali glagolu objekt izpreminja: posedeti (travo), durch Sitzen das Gras niederdrücken; pohoditi (cvetlice); popisati (kos papirja, list); politi (koga); pogovoriti se; — 6) dela iz nedovršnega dovršen glagol: pojesti, pozebsti, posloveniti; — pojdem, ich werde gehen; tako tudi: poletim, ponesem, popeljem itd.; ( prim. Mik. (V. Gr. IV. 227.)).
  94. poabotíti se, -ím se, vb. pf. albern werden, Let.
  95. poápniti, -im, vb. pf. bekalken, Cig.; mit Kalk begießen, Nov.; einkalken: p. kože, Cig.
  96. poapnjeváti, -ȗjem, vb. impf. ad poapniti; bekalken, Cig.
  97. pǫ̑b, ** m. der Bube, der Bursche; — iz nem.
  98. pobábiti, -bȃbim, vb. pf. weibisch o. feige machen, Cig.; p. se, feige werden, Cig.
  99. pobȃdati, -am, vb. impf. ad pobosti; — vol pobada, der Ochs stößt, Z.
  100. pobagríti, -ím, vb. pf. purpurroth färben, Z.; — prim. bagriti.

   46.848 46.948 47.048 47.148 47.248 47.348 47.448 47.548 47.648 47.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA