Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (47.048-47.147)

  1. 1. pléče, n. 1) die Schulter; — nav. pl. plę́ča, die Schultern; p. kazati komu, jemandem den Rücken drehen; po plečih komu dati, jemanden auf den Rücken schlagen, ihn prügeln, Z., jvzhŠt.; — 2) der Kolben am Gewehre, Cig.
  2. pléčən, -čna, adj. Schulter-; plę̑čni sklep, das Schultergelenk, Erj. (Som.).
  3. plečnják, m. 1) ein starkschultriger Mann, C.; — 2) das Mieder, das Leibchen am Weiberrock, vzhŠt.- C.
  4. plečúga, f. ein breitschultriges Weib ( zaničlj.), Mur., Cig., Met., Mik.
  5. plę̑dra, f. = lij, Goriš.- Erj. (Torb.); — prim. it. ( dial.) pledria, furl. plere, Levst. (Rok.), Štrek. (Arch.).
  6. 1. plèh, pléha, m. 1) das Blech; — das Thürschloss, Jarn., Lašče- Levst. (Rok.); — 2) na pleh orati, = tako da brazde na isto stran padajo ( n. pr. po brežnih njivah; opp. na lehe orati), Polj.; — 3) ein rother Fleck auf der Haut (als Ausschlag), C.; nav. pl. plehi, die Masern, Dict., Štrek., Ip., Goriška ok.- Erj. (Torb.); (v nekem vladnem ukazu 18. stoletja = der Scharlach; tudi: der Nesselausschlag, Gor.); — (ta beseda v različnih pomenih morda k različnim korenom spada).
  7. 2. plèh, pléha, m. = pleme, die Fasel, Cig., Jan.; dobrega pleha živina, C., jvzhŠt.; die Gattung, die Sorte: drevo rodovitnega pleha, C.; — prim. 2. ploha.
  8. plẹ́ha, f. 1) die Glatze, Z., Notr.- Levst. (Rok.); eine kahle Fläche ( z. B. im Walde), C., Notr.- Levst. (Rok.); — 2) die Blatternarbe, die Sommersprosse, C.; — prim. pleša.
  9. plẹháč, m. der Glatzkopf, C.
  10. plehár, -rja, m. der Blechschmied, der Klempner, Cig.
  11. plehárnica, f. die Blechhütte, der Blechhammer, Cig.; — die Klempnerwerkstatt, Jan.
  12. 2. plẹ́hast, adj. 1) kahle Stellen habend: vinograd je plehast, C.; — 2) mit Flecken (von Sommersprossen oder Blattern) behaftet, C.
  13. plehčáti, -ím, vb. impf. von fadem Geschmack sein, C.; jed plehči, Z.
  14. plȇhəc, -hca, m. dem. pleh; ein kleines Stück Blech.
  15. plȇhək, -hka, m. = plehec; tudi: plehèk, -hkà, Valj. (Rad).
  16. pléhək, -hka ( plehȃk, -hkà), adj. schal, kraftlos (vom Geschmack), fade schmeckend; plehka voda, fade schmeckendes Wasser, Erj. (Min.); deževnica in snežnica sta preplehki, Vrtov. (Km. k.); močno vodene jagode so plehke, Vrtov. (Vin.); plehek glas, eine heisere Fistelstimme, Dol.; — ohne Gehalt: plehka beletristika, Zv.; — schwach (o človeku), Goriš.; (plẹ́hək, Mik.); — prim. pligek.
  17. plehetáti, -ȃm, vb. impf., Jan., Zv., pogl. plahetati.
  18. plehkóta, f. die Geschmacklosigkeit, die fade Weichheit, Jan., Z., M.
  19. plehoklę̑pəc, -pca, m. der Blechschläger, Mur., C.
  20. plẹhúta, f. die Wald- oder Ackerblöße, Z.; — prim. pleha.
  21. 1. plę́ka, f. der Obstkern, der Weintraubenkern, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. plika.
  22. 2. plę́ka, f. majhna lesa, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (LjZv.).
  23. 3. pléka, f. = spljaka, ploščnat kamenček, GBrda.
  24. 1. plẹ̑n, m. die Beute, der Raub, Mur., Cig., Jan., Dalm., nk.; oni so silno veliko plena odnesli, Dalm.
  25. 2. plẹ̑n, m. 1) die Ergiebigkeit, Cig., C., Svet. (Rok.); žito nema plena, das Getreide schüttet nicht, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); — 2) das Mutterkorn, Dol.- Cig., Jan.
  26. 3. plẹ̀n, plẹ́na, m. = 1. plena, die schieferige Scharte an der Schneide eines Messers, einer Axt u. dgl., Cig., Mik.
  27. 1. plẹ́na, f. 1) der Bruch, die Scharte, der Schiefer ( z. B. vom Eisen), Cig., Svet. (Rok.); die Straube an eisernen Werkzeugen, Cig. (T.); "kadar se železo ali jeklo v tenkih platničicah ali kožicah lupi, vele, da ima plene", Lašče- Erj. (Torb.); — zvon je imel pleno, zato ni dobro pel, Gor.- Levst. (Rok.); — 2) eine dünne Platte: vapnenec se lomi na plene, Erj. (Min.); kamenje se lomi po plenah, Štrek., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); glinasta p., der Thonschiefer, C.; — die Eisenschlacke, Z.; — 3) die Glasblase, V.-Cig.; — 4) eine Lage Holz, M., Z.; — eine Reihe Schindel, Stroh oder Ziegel am Dache, Z., C., Poh.; streha v dve pleni, iz klanih smrekovih deska, Glas.; — 5) das Schindeldach, Rez.- Baud.; — streha na stebrih brez sten, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  28. plẹnẹ́ti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, C.
  29. plę̑ngati se, -am se, vb. impf. sich schaukeln, ( prim. tirol. plengkl, = Glockenschwengel), Koborid- Erj. (Torb.), Notr.
  30. plẹníca, f. 1) die Windel; v plenice zaviti otroka; drži se ga še plenica = er hat die Kinderschuhe noch nicht ausgetreten, Cig.; — plenica (pod želodcem), das Gekröse (mesenterium), Cig. (T.); — 2) p. d. Marije, das Frauenblatt (alchemilla), C.
  31. plẹníčica, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) pl. pleničice, der Rainfarn (tanacetum vulgare), C.
  32. plẹnı̑čka, f. dem. plenica; 1) das Windelchen; — 2) p. d. Marije = plahtica d. Marije, C.
  33. plẹnı̑telj, m. der Plünderer, Jan.
  34. 1. plẹníti, -ím, vb. impf. Beute machen, rauben, plündern, Meg., Cig., Jan., M., nk.; pleni brzo in ropaj hitro, Dalm.; tudi: plẹ́niti, -im.
  35. 2. plẹníti, -ím, vb. impf. ergiebig sein, wohlgerathen (von Früchten), Jan., M., C., Mik.; žito pleni, C.
  36. plẹ́niti se, -im se, vb. impf. sich abblättern, sich schiefern, Cig. (T.); — prim. 1. plena.
  37. plẹnìv, -íva, adj. schieferig: plenivo železo, Cig., C., Svet. (Rok.), Lašče, Prim.- Erj. (Torb.), Dol., Št.; pleniva kosa, Dol.; pleniva desetica nima cvenka, Dol.; p. kamen, pleniva posoda, C.; p. zob (kateri se rad krši), Notr.; — blätterig, Erj. (Min.).
  38. 1. plẹnı̑vec, -vca, m. der Plünderer, der Freibeuter, Cig., C.
  39. 2. plẹnı̑vəc, -vca, m. plenivci, Phyllite, Erj. (Min.); — prim. pleniv.
  40. plẹ̑nj, m. = 2. plen, Cig., C.
  41. plẹ́nja, f. = 1. plena, Cig., M., C.
  42. plẹ́njati, -am, vb. impf. ergiebig sein; pšenica, žito plenja, = mnogo zrnja daje (schüttet), M., C., Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.), Št.; — ruda dobro plenja, LjZv.; — tudi: plenjáti, -ȃm.
  43. 1. plẹnjàv, -jáva, adj. ergiebig; letos je plenjavo žito, daje mnogo zrnja, Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); tudi: plẹ́njav, Št.
  44. plẹnjénje, n. das Plündern, das Beutemachen, Cig., nk.
  45. plẹnjeváti, -ȗjem, vb. impf. = 1. pleniti, plündern, Dalm.
  46. plenjír, -rja, m. = jerbas, der Korb, (od it. paniere, Korb), Vreme- Erj. (Torb.).
  47. plẹnjíti, -ím, vb. impf. = plenjati, C.
  48. 1. plẹnjìv, -íva, adj. = 1. plenjav, C., M.
  49. 2. plẹnjìv, -íva, adj. = plenast, pleniv, M., Z., Poh.; apnenik je večkrat plenjiv, Vrtov. (Km. k.).
  50. plènk, plę́nka, m. der Metallklang, Z.; brez plenka = brez denarja: Živi se brez plenka O petju ko ptič, Vod. (Pes.); — der Knall, Cig.
  51. plenkáča, f. sekira, dolga in tenka, kakor rabi drvarjem pri hlodih, Šempas- Erj. (Torb.), Notr., Bes., Dol.; — prim. plankača.
  52. plenkȃnje, n. das Geklemper, Cig.
  53. plenkáti, -ȃm, vb. impf. 1) klempern, Cig.; tesarji plenkajo s sekirami kadar tešejo, Notr., BlKr.; — 2) = plajhati: voda plenka v posodi, Dol.
  54. plẹnovı̑t, adj. = 1. plenjav, ergiebig: plenovito žito, Mik.
  55. plènt, plę́nta, m. v kletvicah: da bi te plent! dass dich der Henker! Cig.; da bi te plent pobral! Levst. ( LjZv.).
  56. plę̑ntati, -am, vb. impf. v kletvicah: bes, vrag te plentaj! dass dich der Kuckuck! Cig., Levst. ( LjZv.); plentaj ga! Met.; plentaj vas! Jurč.; da bi te plentalo! oj ti para plentana! Levst. ( LjZv.); plentano delo! verwünschte Arbeit! Z., C.
  57. plentávati, -am, vb. impf. = plentovati; z besedo "plent" kleti: Že dobro zna plentavati, Plentavati, šentavati, Npes.-Vraz.
  58. plentováti, -ȗjem, vb. impf. z besedo "plent" kleti: ti, grešnik, šentuješ, plentuješ, preklinjaš, Jsvkr.
  59. plepelica, f., M., pogl. prepelica.
  60. plę̑perica, f. das Zotenlied, Št.- Cig., Jan., C., Slom.
  61. pléra, f. = pledra, Goriš.; — iz furl. plere; prim. pledra.
  62. 1. plę̑s, m. der Tanz, die Tanzunterhaltung, der Ball; na p. iti, na plesu biti; okrogli ples, der Rundtanz, nk.; Vidov p., der Veitstanz (bolezen), Zv.
  63. 2. plẹ̑s, m. = plesnoba, der Schimmel, Podkrnci- Erj. (Torb.), BlKr.
  64. plesáč, m. der Tänzer, Levst. (Zb. sp.).
  65. plę́sanka, f. der Tanzplatz, Mik.; — der Tanzsaal, Mur.
  66. plesár, -rja, m. der Tanzmeister, Mur.; der Tänzer, Cig.
  67. plesáriti, -ȃrim, vb. impf. sich mit dem Tanzen abgeben, Cig.
  68. plę́sati, -šem, vb. impf. tanzen; p., kakor drugi piska, nach eines Andern Pfeife tanzen, Cig.; — le pridi, bova plesala (= du kriegst deine Prügel), jvzhŠt.
  69. plesȃvəc, -vca, m. der Tänzer; Oj majhno postojva, preljubi plesavec! Preš.
  70. plę̑səc, -sca, m. = plesavec, C., ogr.- Valj. (Rad), Gor.- DSv.
  71. plẹ̑sən, -sni, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig., Jan., Mik., C.; — 2) plesni, die Schimmelpilze (hyphomycetes), Tuš. (R.).
  72. plèsk, plę́ska, m. der Platzlaut, der Platzer, der Klatsch, Mur., Cig., Jan.
  73. plèsk, interj. platz! patsch! Cig., C.; Plesk! na! jo 'maš? imaš jo! Vod. (Pes.).
  74. pleskȃłnica, f. die Klatschbüchse, Mur., Cig.
  75. pleskár, -rja, m. der Anstreicher, nk.
  76. pleskáti, -ȃm, vb. impf. 1) platzen, Jan.; klatschen, Mur.; z rokami p., mit den Händen klatschen, Cig.; — plätschern, Cig., M.; po vodi p., Cig.; — 2) schlagen, prügeln, Bes.- C.; — 3) anstreichen, nk.
  77. pleskȃvəc, -vca, m. der Klatscher, Mur.
  78. plę̑skavica, f. = prašna konoplja, der Fimmel, Erj. (Torb.).
  79. plesketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. rütteln, Dict.; — schlagen: s perotmi p., Krelj; — prim. pleskati.
  80. pléskniti, plę̑sknem, vb. pf. klatschen, Z.
  81. plesnẹ̑nje, n. das Schimmeln.
  82. plẹ́snẹti, -im, -ẹjem, vb. impf. (tako Levst. [ LjZv. I. 211.]; govori se tudi: plẹ́sniti, -im, -ijem; — plesnẹ́ti, -ím, Mur., Met.; praes. plesnẹ̑m, Jarn.); schimmeln; — o vinu: kahmig werden, kahmen, Cig., Jan.
  83. plę̑sni, f. pl. das Pressgesims, Mur.; — prim. plest 2), plesna.
  84. plẹsnína, f. 1) der Schimmel, Mur., Cig.; — 2) schimmelige Dinge, Z.
  85. plẹ́sniti, -im, vb. impf., Mur., Cig., Jan.; pogl. plesneti.
  86. plẹ́sniv, adj. schimmelig; — o vinu: kahmig, Cig., Jan.; — tudi: plẹsnìv, -íva, Mur.
  87. plẹsnı̑včev, adj. Schimmel-: plesnivčeva kožica, Nov.
  88. plẹsnı̑vəc, -vca, m. der Schimmel, Cig.
  89. plẹsnivẹ́ti, -ím, vb. impf. schimmeln, Jan., M.; — o vinu: kahmen, Cig.; — (plesniviti = plẹ́snivẹti, Dict.).
  90. plẹsnivína, f. der Schimmel, C.
  91. plesnivǫ̑ča, f. der Schimmel, C., vzhŠt.
  92. plẹ́snivost, f. die Schimmeligkeit; tudi: -ívost.
  93. plẹ́snjati, -am, vb. impf. = plesneti, Štrek.
  94. plẹ́snjav, adj. = plesniv, Štrek.; (-njev, Cig., Jan.); po plesnjavem dišati, muffeln, Cig.
  95. plẹsnjȃva, f. der Schimmel, C.
  96. plẹ́snjavəc, -vca, m. ein schimmelfarbiges Pferd, der Grauschimmel, Cig.; — der Graukopf ( zaničlj.), Cig.
  97. plẹ́snjavost, f. die Schimmeligkeit, (-evost) Cig.
  98. plésnọ, n. der Rist am Fuße, Erj. (Torb.), Mik.; der Mittelfuß, Erj. (Som.); der Fußballen, Cig. (T.).
  99. plẹsnóba, f. der Schimmel; po plesnobi dišati, muffeln; — p. na vinu, der Kahm, Cig.
  100. plẹsnóbən, -bna, adj. schimmelig, Z.

   46.548 46.648 46.748 46.848 46.948 47.048 47.148 47.248 47.348 47.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA