Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (46.748-46.847)

  1. pizdína, f. = pizda, M.
  2. pizdíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. = pizdati se, Štrek.
  3. pízditi se, pı̑zdim se, vb. impf. = pizdati se, C.
  4. pizdočı̑vka, f. die Schwanzmeise (parus caudatus), Z.; — die Graumeise, die Sumpfmeise (p. palustris), (pezdečivka) Cig., C., Frey. (F.), Idrija, Ig (Dol.); — die Blaumeise (parus caeruleus), (pizdačivka) Svet. (Rok.).
  5. pizdogrìz, -gríza, m. der Gift-Hahnenfuß (ranunculus sceleratus), Mur., SlGor.- C.
  6. pizdohlàst, -hlásta, m. neka ped dolga riba v Savi, Zidani Most- Erj. (Torb.).
  7. pizdolı̑n, m. der Flenner, C.
  8. pizdolíniti se, -ı̑nim se, vb. impf. flennen, C., Z.; — prim. pizdati se.
  9. pizdúrka, f. die Blaumeise (parus caeruleus), Z., Dol.; ("pezdurka", die Graumeise, die Sumpfmeise [parus palustris], Cig.).
  10. plàč, pláča, m. das Weinen, Jan., C., Krelj, Dalm., ogr., kajk.- Valj. (Rad); s plačem in solzami, Trub.
  11. pláča, f. der Dienstlohn, der Sold, das Gehalt; koliko imaš plače na leto, na mesec? vojaška plača, der Militärsold, die Militärgage.
  12. pláčanəc, -nca, m. der Söldling, Jan.; — der Gagist, DZkr.
  13. plačár, -rja, m. = plačnik, ogr.- C.
  14. pláčati, -am, vb. pf. eine Zahlung leisten, zahlen; plačaj pa pojdi! plačaj pa Bog! plačaj pa mir! plačaj pa nikomur nič! zahle, dann ist alles gut! Levst. (M.); — bezahlen: p. dolg, davke, obresti, stroške; drva sem plačal, voznine pa ne; p. delo, pouk; plačano pismo, ein frankierter Brief; v živo p. kaj, etwas überzahlen, Cig.; plačal bo, kakor vrabec proso = er wird niemals zahlen, Guts.; p. koga, jemanden bezahlen, abfertigen; p. sebe. sich bezahlt machen; — z delom p., durch Arbeit abverdienen, Cig.; to boš drago plačal, das wird dir theuer zu stehen kommen; jaz te bom plačal! ich werde es dir vergelten, Levst. (Rok.); z glavo, z življenjem p., mit dem Leben büßen; = p. s kožo, Nov.
  15. 1. pláčən, -čna, adj. Jammer-, Thränen-: plȃčni svet, plačna dolina, plačna pesem, ogr.- C.
  16. plačevȃłnica, f. das Zahlamt, Cig.; die Zahlstelle, DZ.; vojaška p., DZ.
  17. plačeváti, -ȗjem, vb. impf. ad plačati; zahlen, Zahlungen leisten; na obroke p., in Terminen zahlen; za koga p., jemanden freihalten; — bezahlen; dolgove, davke p.; delavce, težake drago p.; — besolden; — entgelten; belohnen: Bog dobro plačuje, hudo kaznuje; tako svet plačuje, so belohnt die Welt, Cig.
  18. plačevȃvəc, -vca, m. der Zahler; slab p., schlechter Zahler, C.; der Bezahler, Cig., Jan.; — der Vergelter: Bog, p. dobrim in hudobnim, Z.; der Belohner, Cig., Jan.
  19. plačı̑łnica, f. 1) das Zahlungsbuch, DZ.; — der Zahlungsbogen, DZ.; — 2) = pobotnica, die Quittung, DZ., Levst. (Cest.); — 3) = plačevalnica, das Zahlamt, C., Nov.
  20. plačílọ, n. die Zahlung; gotovo p., bare Zahlung; za p. vzeti, an Zahlungsstatt nehmen; plačila na obroke, Fristenzahlungen; mnogo plačila si napraviti, sich viel Unkosten machen, Cig.; p. za kako delo, od kakega dela; naprejšnje p., der Vorschuss, DZ.; — die Entlohnung für eine Arbeit, der Lohn; sam si plačilo izgovori, Ravn.- Valj. (Rad); po delu plačilo, wie die Arbeit, so der Lohn; Cig.; die Vergeltung: božje p.; — die Belohnung: nebeško p., p. čednosti.
  21. pláčiti, plȃčim, vb. impf. 1) weinen machen, Trauer bereiten: kakor da bi jih po smrti nič ne pokorilo, nič ne plačilo, Škrb.; — 2) p. se, weinen, ogr.- C.
  22. 1. plačljìv, -íva, adj. weinerlich, kläglich, Habd.- Mik.
  23. plačník, m. der Zahler; počasen p., ein zäher Zahler, Cig.; p. biti za koga, für jemanden zu zahlen bereit sein; — der Vergelter, der Belohner.
  24. pláčnost, f. die Jämmerlichkeit, die Traurigkeit, ogr.- C.
  25. pládənj, -dnja, m. der Teller, Cig., Jan., Nov.- C., DZ.; ( hs.); — prim. furl. pladine, it. ( dial.) pladena, Mik.
  26. plȃdnik, m. = pladenj, Vrt.
  27. pladnják, m. = pladenj, Slom.
  28. pladnováti, -ȗjem, vb. impf. Mittagsruhe halten, Vrt., Let.; — stsl.
  29. plagiāt, m. pisateljska tatvina, das Plagiat.
  30. plȃh, pláha, adj. scheu, schüchtern, furchtsam; plaha zver; plaho gledati, einen scheuen Blick haben.
  31. pláhəc, -hca, m. = plašljivec, Mur.
  32. plahetáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. flattern, C.; Žolta svila, žolta svila, Po dvoru plaheče, Npes.-Vraz.
  33. plahítati, -am, vb. impf. 1) Wellen schlagen, wogen, Cig., Dol.- Mik.; — 2) flattern, flackern, Jan.
  34. pláhniti, plȃhnem, vb. pf. stürzen, hinstürzen, ( intr.), C.; od jeze p., vor Zorn auffahren, Svet. (Rok.).
  35. plahọ̑dər, adv. p. kaj peljati (vlačiti), etwas am Boden schleifend ziehen, (tako vlačiti, da plahodra, n. pr. drevo z vejami), vzhŠt.- C.
  36. plahodráti, -ȃm, vb. impf. flattern, C., Dol.; = plahoder peljati, C.
  37. plahọ̑driga, f. ein stürmisches Weib, Fr.- C.
  38. plahodriti, -im, vb. impf. = plahodroma peljati, C.
  39. plahosŕčən, -čna, adj. = plahodušen, M.
  40. plahóta, f. die Scheu, die Schüchternheit, die Furchtsamkeit.
  41. plahotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. flattern, ogr.- C.
  42. plahótən, -tna, adj. schüchtern, furchtsam; mi slabotni, plahotni, boječi ljudje, Cv.
  43. plȃhta, f. die Plache; eine grobe Decke aus Zwilch oder Tuch oder grober Leinwand, Mur., Cig.; die Pferde-, Boden-, Bettdecke, Cig., DZ.; das Segeltuch, Rez.- C.; — = rjuha, das Bettuch, Jan., C., jvzhŠt., BlKr.; — mizna p. = krušnica, das Tischtuch, C.; — žlahta raztrgana plahta = Verwandte helfen wenig.
  44. plȃhtar, -rja, m. kdor plahte izdeluje, der Deckenmacher, Cig.
  45. plahtáti, -ȃm, vb. impf. die Flügel während des Fliegens, die Hände während des Gehens schwingen, C.; jadra plahtajo, die Segel flattern, Z.; Kaj na glavi, kaj na glavi? Panteljci (= trakovi) plahtajo, Npes.- Kres; — lodern, flackern, C.; ogenj, plamen plahta, Z., C.
  46. plȃhtica, f. dem. plahta; 1) eine kleine Plache; — 2) rumenkasta, nekoliko grenka kožica na orehovem jedru, die Samenhaut (testa), Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — 3) eine große Schneeflocke: sneg gre v plahticah, Cig., Jurč.; — 4) božja p., der Frauenmantel (alchemilla), C.; = p. d. Marije, C.
  47. plahtráti, -ȃm, vb. impf. = plahtati, flattern, SlGor.- C.
  48. plahȗn, m. der Feigling, der Hasenfuß, Nov.- C., Vrt.
  49. plahúntati, -am, vb. impf. = plahtati, plahodrati, C.
  50. plahúta, f. 1) ein großes, grobes Leintuch, Z.; die Plache, SlGor.- C.; — das Bettuch, das Leintuch, Guts., Mur., Rez.- Baud.; — p. mahu, ein Stück von einer Moosdecke, p. ledu, eine Eisscholle, SlGor.- C., Gor.; — 2) der Venusspiegel (specularia speculum), Kras- Erj. (Torb.); — 3) ein liederliches Frauenzimmer, C.
  51. plahȗtar, -rja, m. der Schwindler, der Maulheld, Slom., ZgD.
  52. plahútati, -am, vb. impf. mit den Flügeln schlagen, flattern, Jan.; kokoši s perotmi plahutajo, Z., Ig (Dol.); mit den Kleidern im Gehen Wind machen, übhpt. eilig gehen, C.; val plahuta, die Woge brandet, Glas.; — ( fig.) im Reden Wind machen, schwindeln, C.
  53. plahútica, f. = plahuta 2), der Venusspiegel (specularia speculum), Kras- Erj. (Torb.).
  54. plahútniti, -ȗtnem, vb. pf. einmal mit dem Flügel (den Flügeln) schlagen, C.
  55. plȃjba, f. das Senkblei; v plajbi je, es ist senkrecht, Frey. (Rok.); — iz nem.
  56. plȃjhati, -am, vb. impf. 1) wogen, Cig.; morje plajha (brandet), Malhinje pri Devinu, Lašče- Erj. (Torb.); tekočina v posodi, ki ni polna, plajha, jvzhŠt.; = p. se: voda se plajha, kadar se perilo po njej vlači, BlKr.; voda se plajha v škafu deklicam, ki ga ne znajo še prav nositi na glavi, Dol.; — 2) = hitro goniti: vole p., Kras; — nam. plahati, prim. pla-ti, Mik. (Et.).
  57. plȃk, m. = plač, plakanje, Z., Levst. (Zb. sp.).
  58. plákanje, n. das Weinen, das Wehklagen, Mur., Cig., kajk.- Valj. (Rad), nk.
  59. 1. plákati, -kam, -čem, vb. impf. weinen, wehklagen, Cig., Jan., Mik., Trub., nk.; tudi: p. se, Meg., Guts., Jarn., Mur., Cig., Mik., Trub., Dalm., Krelj, Jsvkr.; Rahel se plače po svojih otrocih, Trub.; od veselja se p., Trub.; — plakati koga, jemanden bejammern, beweinen, C.; p. grehe, beweinen, ogr.- C.
  60. 2. plákati, -am, vb. impf. abschwemmen, abspülen, C.; perilo p., Jan.; — p. se, sich ausbaden (wie z. B. eine Ente), M.
  61. plakávati, -am, vb. impf. = plakovati, Jan.
  62. plákniti, plȃknem, vb. pf. = oplakniti, Jarn.
  63. plakováti, -ȗjem, vb. impf. = 2. plakati, schwemmen, Jarn.
  64. plakúncati, -am, vb. impf. (im Wasser) plätschern, C.
  65. pláłən, -łna, adj. zum Schwingen (des Getreides) gehörig: plȃłne nečke, die Getreideschwinge, Cig., Štrek., Lašče- Erj. (Torb.).
  66. plȃłnica, f. 1) die Schöpfschaufel (im Kahne), Cig.; der Schöpfer, Jan., M.; — 2) pl. plalnice, = nečke, v katerih se žito polje, die Getreideschwinge, Tolm.- Erj. (Torb.), Polj.
  67. plȃłnik, m. der Bottich, in dem die Trauben gequetscht werden, Kras.
  68. plàn, plána, m. 1) der Schwung: ogenj je planil v enem planu do strehe, Rez.- C.; — 2) der Anfall: sovražnikov p., Mur., Cig.; — prim. planiti.
  69. plȃn, -ı̑, f. 1) offene, waldfreie Gegend, Cig., Jan.; — der Vorplatz, Cig.; obmestna p., das Glacis, Jan.; — 2) die Fläche, Jan.; vodoravna plan, eine horizontale Fläche, Cig.; — (plan, m. die Ebene, Mik.).
  70. plȃn, plána, adj. frei vom Baumwuchs, Cig., Erj. (Torb.); priti iz gozda na plano (ins Freie), Npr.- Erj. (Torb.); na planem, in einer offenen Gegend, auf freiem Felde, Cig., Jan.; na plano priti, zum Vorschein kommen, Čatež ( Dol.)- Erj. (Torb.); tako je pravi tat na plano prišel (wurde entdeckt), Jurč.; Kamor daleč prideti, Daleč na plano poljano, Npes.-K.; plano polje, Jurč.; flach, Cig., Jan.; lepa plana nebesa, Zv.
  71. plándič, m. ( nam. pladnjič), der Teller, Meg.
  72. plándovati, -ujem, vb. impf. von der Arbeit ruhen: moj konj že dva dni planduje, BlKr.- Svet. (Rok.); müßig herumstreichen, Z.; sosed po našem planduje (= pase), BlKr.- Let.; — prim. pladnovati.
  73. plȃnəc, -nca, m. der Alpenbewohner, Jarn., Cig.
  74. planēt, m. premičnica, der Planet.
  75. planētnik, m. das Planetarium, Cig. (T.); — rus.
  76. planíca, f. prostor brez drevja in grmovja v gorah, C., Vas Krn, Lašče- Erj. (Torb.); planica ali planjava je strma ali ravna in planica je manjša od planjave, Erj. (Torb.).
  77. planiglōb, m. poloblo kazano na ravni ploskvi, das Planiglob, Cig., Jan., Cig. (T.).
  78. planíka, f. das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tuš. (R.), Gor.- Vrt.
  79. planína, f. 1) prvotno: "gora brez drevja in rodu", Erj. (Torb. = Let. 1880, p. 168.); Sem daleč prijezdil Črez tri planine, Npes.-Vraz; pl. planine, das Hochgebirge, die Alpen, das Bergland; — 2) die Alpe, der Grasplatz im Gebirge; živino dati na planino; po planinah le pasejo, po rovtih kosijo, Gor.; pastirjev planine, Dalm.; — hrib, po katerem se da kositi, Laško ( Št.); — plánina, gorski pašnjak, die Weidealpe, Bolc, Trenta- Erj. (Torb.).
  80. planı̑nar, -rja, m. der Alpenbewohner, der Älpler, der Senn, Cig., Jan.
  81. planináriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig.
  82. planı̑nčan, m. der Älpler, Z.; der Alpenhirt, M.
  83. planı̑nəc, -nca, m. der Alpenbewohner, der Älpler.
  84. planínica, f. dem. planina, eine kleine Alpe.
  85. planíniti, -ı̑nim, vb. impf. die Alpenwirtschaft verrichten, Senne oder Sennin sein, Zilj.- Jarn. (Rok.).
  86. planinováti, -ȗjem, vb. impf. = planiniti, planovati, planšariti, Cig.
  87. planı̑nščak, m. 1) der Alpenbewohner, Erj. (Izb. sp.); — 2) der Alplattich (homogyne), C., Medv. (Rok.).
  88. plániti, plȃnem, vb. pf. 1) aufflammen: sosedova hiša plane, Slom.- C.; treske rade planejo, C.; hudo žganje hitro plane, Z.; — auflodern, Rez.- C.; ogenj je planil hiši do vrha, C.; — 2) eine schnelle Bewegung machen: kvišku p., auffahren; iz hiše p., aus dem Hause stürzen; p. na (nad) koga, auf jemanden losstürzen, ihn überfallen; — losschlagen: z roko po kom p., tudi: z roko koga p., vzhŠt.- Vest.
  89. planjȃva, f. prvotno: ein baumloser steiler o. ebener Platz mitten im Walde, Erj. (Torb.); planjava je večja od planice; ni sploh vsaka ravnina tudi uže planjava, nego samo gola ravnina se more tako imenovati, Erj. (Torb.); na planjavi, in einer offenen Gegend, Cig.
  90. plȃnje, n. 1) das Schöpfen; — 2) das Schwingen (des Getreides); — 3) das Wogen; — prim. 1. plati.
  91. 2. plȃnka, f. das Zaunbrett, die Planke; — pl. planke, der Bretterzaun; črez p. skočiti; — iz nem.
  92. plankáča, f. na dolgem toporišču nasajena tesarska sekira z ravno ostrino in bradljem za gladko obtesavanje tramov, Nov.- C., Notr.; — prim. plenkača.
  93. plȃnkati, -am, vb. impf. beplanken, Cig.
  94. plȃnkovəc, -vca, m. der Bretternagel, Cig.
  95. planováti, -ȗjem, vb. impf. Senne oder Sennin sein, Jan., Nov., Mik., Svet. (Rok.).
  96. plȃnšar, -rja, m. der Senne, Cig., Jan., Mik., Svet. (Rok.), Vod. (Pes.), Gor.
  97. planšáriti, -ȃrim, vb. impf. Senne o. Sennin sein, Cig., Jan., Svet. (Rok.).
  98. plantáriti, -ȃrim, vb. impf. hinken, C.
  99. plȃntati, -am, vb. impf. 1) krumm gehen, Jan.; hinken, Mur.; (plantáti) Levst. ( LjZv.); — 2) sich abmühen: dolgo bo prej plantal, ko bo to naredil, vzhŠt., Vest. (III. 126.); — kränkeln, C.; — 3) entgelten, herhalten, büßen, leiden, V.-Cig., Trub. (Post.); za grehe p., Celjska ok.- C.; ti si storil, mi smo plantali, Dol.- Levst. ( LjZv.); čakaj, ti boš še plantal = tebi bo še plantalo, Lašče- Levst. (Rok.); ti bo že ("vre") plantala, = du wirst schon deine Schläge bekommen, BlKr.
  100. plántav, adj. krumm: plantavo drevo, SlGor.; Vode tečejo Svetlo, plantavo, Danj. (Posv. p.); krummbeinig, hinkend, Mur.- Cig., Jan., vzhŠt.; Tri kruljave ( nam. ljubčke) ima: Jeden šantav, drugi plantav, tretji nima 'ne noge, Npes.- Vest. (III. 126.).

   46.248 46.348 46.448 46.548 46.648 46.748 46.848 46.948 47.048 47.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA