Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (46.648-46.747)

  1. piščetár, -rja, m. der Hühnerhändler, Cig., Jan.
  2. píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
  3. píščiti se, -im se, vb. impf. zeitigen und sich abschuppen (von den Pusteln eines Ausschlages), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. pišiti se.
  4. piščìv, -íva, adj. wurmstichig, Mik.; nav. pišiv.
  5. piščı̑vəc, -vca, m. = piškavec, ein Schwächling, (pišivec) Valj. (Rad).
  6. piščljìv, -íva, adj. = piškav, wurmstichig, (-šljiv) C., jvzhŠt.
  7. pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
  8. pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
  9. pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  10. píšiti se, -im se, vb. impf. einen Ausschlag bekommen: usta se mi pišijo, SlGor.- C.
  11. 1. pı̑ška, f. 1) der Holzwurmstich, das Wurmloch, Cig., C., Mik.; — 2) der Hintere: dobiti po piški, Št.
  12. 2. pı̑ška, f. 1) eine junge Henne; — 2) der unverletzte ganze Kern der wälschen Nuss, Polj.; — nam. piščika (?); prim. pišče.
  13. píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.
  14. píškavəc, -vca, m. der Schwächling, der Siechling ( zaničlj.), Cig.
  15. piškȃvka, f. das Wurmstichloch, jvzhŠt.
  16. piškǫ́r, -rja, m. = piškur, C., Pjk. (Črt.).
  17. piškosŕba, f. die Hagebutte (rosa canina), Mik.
  18. piškúr, -rja, m. die Flusspricke oder das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Mur.- Cig., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Št.; — tudi: der Beißkern, der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig.; — pogl. piskor.
  19. pišóta, f. dež z vetrom ( prim. ben.-it. pissoto, beseicht), Ip.- Erj. (Torb.); mraz in pišota, Vrtov. (Vin.).
  20. pištǫ̑la, f. samokres, die Pistole.
  21. pìt, interj. pit! pit! (tako kličejo piščeta), Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  22. píta, f. 1) = kokoš (v otročjem govoru), Lašče- Levst. (M.); — 2) jedrce orehovo ali leščnikovo, Lašče- Levst. (M.).
  23. pitáč, m. der Frager, kajk.- Valj. (Rad).
  24. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
  25. pítałnica, f. der Maststall, C.
  26. pítałnik, m. der Maststall, Cig.
  27. pitałnják, m. der Maststall, Cig.
  28. pitan, m., Cig., pogl. putan.
  29. pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
  30. 1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
  31. 2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
  32. pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
  33. pitar, -rja, m. der Amtsdiener, Polj.; prim. petar.
  34. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
  35. 2. pítati, pı̑tam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.- C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.- C.; ( nam. "pitanni" d.).
  36. 1. pítavəc, -vca, m. der Viehmäster, der Fütterer, Cig., C.
  37. 2. pítavəc, -vca, m. der Frager, der Fragesteller, Cig.
  38. pítavən, -vna, adj. Gerichts-, ogr.- C.; pitavni stolec, der Richterstuhl, pitavni dan (den), der jüngste Tag, ogr.- C.; — prim. pitan (2. pitati).
  39. pítavka, f. die Mästerin, Cig.
  40. pı̑tək, -tka, m. der Trunk, das Getränk, V.-Cig., Danj.- C., vzhŠt.- C.
  41. pítelj, m. "gospod Pitelj" = volga, kobilar (oriolus galbula), Ročinj- Erj. (Torb.).
  42. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
  43. 2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
  44. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
  45. pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  46. pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
  47. pı̑tka, f. dem. pita; eine junge Henne, Štrek., Levst. (Zb. sp.); überhaupt ein junges Huhn, Cig.
  48. pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
  49. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
  50. pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  51. 1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
  52. 2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
  53. pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  54. pı̑tovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.- C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.- C., Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — (" nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
  55. pı̑tovnica, f. ein weibliches Mastschwein, C.
  56. pı̑tovnik, m. 1) ein männliches Mastschwein, C.; — 2) = pitovnjak, Meg.- C.
  57. pitovnják, m. der Maststall ( bes. für Schweine), Cig., Jan., M.
  58. pı̑tvəc, -tvəca, m. der Trinker, ogr.- C., Mik.
  59. pitvína, f. 1) das Trinken, Habd.- Mik.; na jestvino i pitvino, zum Essen u. zum Trinken, ogr.- Mik.; — 2) das Getränk, Fr.- C.; — tudi: pı̑tvina, ogr.- Valj. (Rad).
  60. píva, f. 1) das Getränk, Habd., Mur., kajk.- Valj. (Rad); — 2) das Bier, Dol.- Cig.; pogl. pivo.
  61. pivár, -rja, m. der Bierbrauer, Cig., Jan., C., DZ.; — der Bierschenk, Cig.
  62. piváriti, -ȃrim, vb. impf. die Bierbrauerei betreiben, Cig.
  63. pivȃrnik, m. der Bierwirt, Cig.
  64. pívati, -am, vb. impf. zu trinken pflegen, C., Nov.- Mik., Notr.- Levst. ( Glas.).
  65. pı̑včati, -am, vb. impf. 1) piepen (o piščetih), C.; — 2) = pivkati, heiser sein, C.
  66. pívčati, -ím, vb. impf. hervorsickern: mošt med špranjami iz soda pivči, mezga pivči izpod drevesne skorje, BlKr.; — prim. pičati.
  67. pívče, -eta, n. = pivček, M.
  68. pívčək, -čka, m. dem. pivec; — das Saufbrüderlein.
  69. pı̑včkati, -am, vb. impf. nippen, Cig.
  70. pívəc, -vca, m. der Trinker, der Zecher, der Trinkgast; v krčmi je vse polno pivcev.
  71. pivəlj, -vlja, m. die Seente (?) ("piul"), C.; ("piul"), Pohl.
  72. pívən, -vna, adj. 1) Trink-, C.; — 2) absorbierend, Jan.; pı̑vni papir, das Löschpapier, Cig., Jan., M.; — 3) Bier-, Cig., Jan., nk.; pivni vrč, der Bierkrug, Jan.; pivni sod, das Bierfass, Cig.
  73. 1. pívka, f. 1) die Trinkerin, die Zecherin; — 2) die Tabakspfeife, C.; — 3) pivke so jame po kraškem svetu, katere vodo pijo, mala jezerca, ki se počasi odtekajo, Kras.
  74. 2. pı̑vka, f. 1) der Grauspecht (picus canus), Jan., Frey. (F.); — 2) die Heiserkeit, Jan., Št.; pivko imeti, heiser sein, Z.; — 3) = 2. pika, der Pips (eine Hühnerkrankheit), Guts., Z., Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. 2. pivkati, piepsen.
  75. 1. pı̑vkati, -am, vb. impf. kleinweise trinken, nippen, Cig.
  76. 2. pı̑vkati, -kam, -čem, vb. impf. glas "piv" od sebe dajati, piepen, piepsen, ogr.- C., Valj. (Rad), Dol.- Mik.; piščeta pivkajo po koklji, BlKr.
  77. pı̑vljək, -vljəka, m. die Königsweihe, die Gabelweihe (milvus regalis), (pivlik) Cig., Frey. (F.); ("milvus, pivlik, kateri piščeta izmika", Dict.).
  78. pivníca, f. 1) die Schenke, das Weinhaus, Mur., Cig., Jan.; die Trinkstube, Mur., Cig., Jan.; — 2) der unterirdische Weinkeller, Meg., C., vzhŠt.
  79. pivnı̑čar, -rja, m. der Schenkwirt, Cig.
  80. pı̑vnik, m. das Fließpapier, nk.
  81. pívọ, n. 1) das Getränk, C.; pijano p., ein berauschendes Getränk, Krelj; — 2) nav. das Bier; zadnje p., das Nachbier, Cig.; podmladno p., das Kräuselbier, DZ.
  82. pívola, f. der Blutegel, Guts., Mur., Mik., Št.- Valj. (Rad), Gor.
  83. pívolica, f. dem. pivola; ein kleiner Blutegel, Guts., Mur.
  84. pivolòk, -lǫ́ka, m. der Biersäufer, Cig.
  85. pivopíja, m. der Biertrinker, der Biergast, der Bierbruder, Cig.
  86. pivopívəc, -vca, m. der Biertrinker, Cig.
  87. pivotòč, -tǫ́ča, m. der Bierausschank, Jan. (H.).
  88. pivovàr, -vára, m. der Bierbräuer, Mur., Jan.; — češ.
  89. pivovaríca, f. die Bierbräuerin, Mur.
  90. pivovárna, f. das Bierbräuhaus, Mur., Levst. (Nauk).
  91. pivovárnica, f. das Bierbräuhaus, Mur., Jan.
  92. pívski, adj. Trinker-, Trink-: pivska pesem, Cig., Slom.- C.; pivska druščina, Cig.; pivska mera, Slom.- C.; pivski brat, Jan.
  93. pizang, m. = pisang, Cig.
  94. pízda, f. 1) die weibliche Scham; — 2) (preprosta psovka): der Feigling; — 3) der Hosenschlitz: hlače na pizdo, Dol.
  95. pizdáča, f. ein Schimpfwort für ein Weib, C.
  96. pı̑zdarka, f. die Blaumeise (parus caeruleus), Svet. (Rok.); — prim. pizdurka.
  97. pízdati se, -am se, vb. impf. (preprosto) beim Weinen den Mund verzerren, flennen, C.
  98. pı̑zdəc, -dca, m. ein geiler Mensch, Valj. (Rad).
  99. pízdica, f. dem. pizda.
  100. pı̑zdič, m. ein Schimpfwort für einen feigen Menschen, Mur.

   46.148 46.248 46.348 46.448 46.548 46.648 46.748 46.848 46.948 47.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA