Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (46.601-46.700)

  1. pískalica, f. 1) = piščal, die Pfeife, Ip.- Erj. (Torb.); — 2) die Schlüsselblume (primula acaulis), Polj.
  2. piskálọ, n. das Blasinstrument (Pfeife, Flöte), Cig., Jan., Cig. (T.), C.; die Vogelpfeife: Loviti ptiče na p., GBrda- Erj. (Torb.).
  3. piskár, -rja, m. = piskač, M.
  4. pískati, -skam, -ščem, vb. impf. (mittelst eines Instrumentes) pfeifen; na flavto, na postranico p., die Flöte blasen; — veter, burja piska (pfeift, heult), Z., jvzhŠt.; — zischen: gad pišče (piska), C., Z.
  5. piskȃvəc, -vca, m. 1) der die Pfeife oder Flöte spielt, der Pfeifer, Mur., Cig., Jan.; piskavci in godci, Škrb.; — 2) die Schlüsselblume (primula acaulis), Blc.-C.
  6. pískər, -kra, m. 1) der Topf; svinjski p., (v katerem za svinje kuhajo), jvzhŠt.; — 2) der Kalkofen, C.
  7. pisketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. = piskati, Fr.- C.
  8. piskǫ́r, -rja, m. = piškur, die Flusspricke, das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Habd.- Mik., C.; — tudi: der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig., SlGor.- C.; (pravilna oblika za piškor, piškur).
  9. piskọ̑ta, f. die Heiserkeit: piskoto imeti, heiser sein, vzhŠt.
  10. piskotáti, -otȃm, -ǫ́čem, vb. impf. heiser, wie ein Lungensüchtiger reden, vzhŠt.- C.
  11. pı̑skovje, n. coll. Federkiele, C.; — prim. 1. pisek 1).
  12. piskrár, -rja, m. = lončar, Guts., Jan.
  13. pı̑skrc, m. dem. pisker; 1) ein kleiner Topf (Hafen); treh piskrcev god, četrtek pred debelim četrtkom (ker ta dan več nego po navadi jedo), Dol.; — 2) der Blumenkelch, Cig.; — 3) die Bienenzelle, Cig., Jan., SlGradec- C.; bes. eine größere Bienenzelle, Blc.-C.; — die Pflanzenzelle, nk.
  14. pískrca, f. die Schlüsselblume (primula acaulis), (gotovo nam. piskarica ali piskalica), Šempas- Erj. (Torb.).
  15. pı̑skrčək, -čka, m. dem. piskrc; 1) ein kleiner Topf; — 2) die gemeine Haselwurz (asarum europaeum), C.
  16. pı̑skrəc, -krəca, m. = piskrc.
  17. pískrica, f. die Zelle, die Bienenzelle, Mur.; pogl. piskrc.
  18. pískrič, m. dem. pisker; 1) ein kleiner Topf; — 2) eine Art Schwamm, C.
  19. pískričast, adj. 1) topfartig, Nov.; — 2) zellenförmig, Mur., Cig., Jan.
  20. piskrolı̑zəc, -zca, m. der Topflecker, Cig., Jan.
  21. piskrovèz, -vę́za, m. der Hafenbinder, Cig., Jan.
  22. piskrovę̑zəc, ** -zca, m. = piskrovez, Jan., jvzhŠt.
  23. piskútanje, n. pfeifendes Athmen, Habd.- Mik.
  24. piskútati, -am, vb. impf. = piskotati, heiser (pfeifend) athmen, wie ein Lungensüchtiger, keuchen, Fr.- C., Valj. (Rad).
  25. písniti, pı̑snem, vb. pf. = črhniti, mucksen: ne pisniti o kaki reči, Svet. (Rok.); — prim. hs. pisnuti, mucksen; koren: pisk-.
  26. pisȗn, m. der Scribler, Cig., nk.
  27. pı̑š, m. der Sturmwind.
  28. pı̑š, f. = piš m., Trub.
  29. pı̑šč, f. das Wurmstichloch im Obst oder Holz, Hal.- C.
  30. pı̑šč, m. der Holzwurm, C.
  31. 1. píšča, f. nav. pl. pišče, Schwämme im Munde, vzhŠt.- C.; — prim. piščiti se.
  32. piščȃd, f. coll. junges Geflügel, Mariborska ok.- C.
  33. piščȃj, m. die Wimmer (ein Hautausschlag), vzhŠt.; — prim. piščiti se.
  34. piščȃł, -li, f. 1) die Pfeife (ein Tonwerkzeug); p. z jezikom (jezičkom), die Zungenpfeife, Cig., Sen. (Fiz.); ustnična p., die Lippenpfeife, Sen. (Fiz.); parna p., die Dampfpfeife, DZ.; — die Flöte, Mur.; — tudi: pı̑ščal, Ig (Dol.), jvzhŠt.; — 2) das Wadenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  35. piščȃla, f. = piščal 1), Mur., Cig.; pı̑ščala, jvzhŠt.
  36. piščȃlast, adj. pfeifenartig: piščalasti lapor, der Pfeifenmergel, Cig.
  37. piščȃłčica, f. dem. piščalka; = das Pfeifchen, Cig., M.
  38. piščȃljka, f. = piščalka, Mur.; pı̑ščaljka, na vzhodu.
  39. piščȃłka, f. dem. piščal, das Pfeifchen, Mur., Cig., Jan., Valj. (Rad); tudi: pı̑ščalka, Gor., Ig (Dol.).
  40. piščȃłkar, -rja, m. der Pfeifen- oder Flötenbläser, Cig.
  41. pı̑ščančək, -čka, m. dem. piščanec; das Küchlein.
  42. pı̑ščanəc, -nca, m. das Küchlein; nav. pl. piščanci, junge Hühner; dvoje piščancev, ein Paar junge Hühner; (piščánci, Gor.).
  43. pı̑ščəc, * -ščəca, m. = piskač, der Pfeifer, Meg., Dict., Trub., Dalm., Schönl.
  44. 1. pı̑ščək, -ščka, m. = pišče, Cig., Jan.
  45. 2. pı̑ščək, -ščka, m. 1) Wurmstichiges: malo jabolk, in še to le pišček ("pišk") in drobiž, Polj.; — 2) — = piškav les, C.
  46. pı̑ščenəc, -nca, m. nav. pl. piščenci = piščanci, C., Mik.
  47. píščenik, m. der Habicht (astur [falco] palumbarius), Frey. (F.); (= lunj, die Weihe, Meg.); pogl. piščetnik.
  48. piščetár, -rja, m. der Hühnerhändler, Cig., Jan.
  49. píščetnik, m. der Hühnergeier, Mur., Cig., Mik.
  50. píščiti se, -im se, vb. impf. zeitigen und sich abschuppen (von den Pusteln eines Ausschlages), Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — prim. pišiti se.
  51. piščìv, -íva, adj. wurmstichig, Mik.; nav. pišiv.
  52. piščı̑vəc, -vca, m. = piškavec, ein Schwächling, (pišivec) Valj. (Rad).
  53. piščljìv, -íva, adj. = piškav, wurmstichig, (-šljiv) C., jvzhŠt.
  54. pı̑šəc, -šca, m. pišci, Schwämme im Mund, vzhŠt.- C.; — prim. pišiti se.
  55. pı̑šək, -ška, m. der Hühnersteiß, C.
  56. pišena, f. govedje ime, Tolm.- Erj. (Torb.).
  57. píšiti se, -im se, vb. impf. einen Ausschlag bekommen: usta se mi pišijo, SlGor.- C.
  58. 1. pı̑ška, f. 1) der Holzwurmstich, das Wurmloch, Cig., C., Mik.; — 2) der Hintere: dobiti po piški, Št.
  59. 2. pı̑ška, f. 1) eine junge Henne; — 2) der unverletzte ganze Kern der wälschen Nuss, Polj.; — nam. piščika (?); prim. pišče.
  60. píškav, adj. 1) wurmstichig; ni piškavega oreha vreden; — 2) schwach; otrok je ves piškav; — schlecht: piškavo vreme.
  61. píškavəc, -vca, m. der Schwächling, der Siechling ( zaničlj.), Cig.
  62. piškȃvka, f. das Wurmstichloch, jvzhŠt.
  63. piškǫ́r, -rja, m. = piškur, C., Pjk. (Črt.).
  64. piškosŕba, f. die Hagebutte (rosa canina), Mik.
  65. piškúr, -rja, m. die Flusspricke oder das Neunauge (petromyzon fluviatilis), Mur.- Cig., Erj. (Ž.), Frey. (F.), Št.; — tudi: der Beißkern, der Schlammbeißer (cobitis fossilis), Cig.; — pogl. piskor.
  66. pišóta, f. dež z vetrom ( prim. ben.-it. pissoto, beseicht), Ip.- Erj. (Torb.); mraz in pišota, Vrtov. (Vin.).
  67. pištǫ̑la, f. samokres, die Pistole.
  68. pìt, interj. pit! pit! (tako kličejo piščeta), Cig., Jan., Lašče- Levst. (M.).
  69. píta, f. 1) = kokoš (v otročjem govoru), Lašče- Levst. (M.); — 2) jedrce orehovo ali leščnikovo, Lašče- Levst. (M.).
  70. pitáč, m. der Frager, kajk.- Valj. (Rad).
  71. pítałən, -łna, adj. Mast-; pitalna živina, das Mastvieh, (pitaven) Cig., Nov.
  72. pítałnica, f. der Maststall, C.
  73. pítałnik, m. der Maststall, Cig.
  74. pitałnják, m. der Maststall, Cig.
  75. pitan, m., Cig., pogl. putan.
  76. pı̑tanəc, -nca, m. 1) ein gemästetes Stück Vieh, das Mastthier, Cig., C., Ravn.- Valj. (Rad); — 2) (med) p., der Futterhonig, Z., Kr.; der Lebhonig, V.-Cig.
  77. 1. pítanje, n. das Mästen, die Mastung; p. živine, die Viehmast; — das Füttern (junger Vögel, kleiner Kinder), M., jvzhŠt.
  78. 2. pítanje, n. das Fragen, die Frage, Mur., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; — das gerichtliche Verhör, das Gericht: na p. priti, ogr.- C.
  79. pı̑tanka, f. 1) ein weibliches Mastthier, Cig., C.; — 2) die Schwarzwurzel (scorzonera sp.), Prešnjica v Istri- Erj. (Torb.).
  80. pitar, -rja, m. der Amtsdiener, Polj.; prim. petar.
  81. 1. pítati, pı̑tam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.- C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.- Erj. (Torb.).
  82. 2. pítati, pı̑tam, vb. impf. fragen, Mur., Cig., Jan., vzhŠt., ogr., kajk.; pravdno p. koga, jemanden verhören, ogr.- C.; — pitani dan, der Gerichtstag, ogr.- C.; ( nam. "pitanni" d.).
  83. 1. pítavəc, -vca, m. der Viehmäster, der Fütterer, Cig., C.
  84. 2. pítavəc, -vca, m. der Frager, der Fragesteller, Cig.
  85. pítavən, -vna, adj. Gerichts-, ogr.- C.; pitavni stolec, der Richterstuhl, pitavni dan (den), der jüngste Tag, ogr.- C.; — prim. pitan (2. pitati).
  86. pítavka, f. die Mästerin, Cig.
  87. pı̑tək, -tka, m. der Trunk, das Getränk, V.-Cig., Danj.- C., vzhŠt.- C.
  88. pítelj, m. "gospod Pitelj" = volga, kobilar (oriolus galbula), Ročinj- Erj. (Torb.).
  89. 1. pítən, -tna, adj. 1) Trank-: pı̑tni dar, das Trankopfer, Dict.- Mik.; zum Trinken dienend, Trink-, Cig., Jan.; pitna posoda, das Trinkgeschirr, Dict.; pitna korita, Levst. (Beč.); — pitni brat = vinski brat, der Trinkbruder, Svet. (Rok.); pitni bratje v mladosti, siromaštva svatje v starosti, Jan. (Slovn.), Vrt.; — 2) trinkbar, Cig., Jan., Cig. (T.), Mik.; pitno vino, ein gut trinkbarer Wein, BlKr., jvzhŠt.
  90. 2. pítən, -tna, adj. nahrhaft: pitna trava, Rodik- Erj. (Torb.); korenje, pitno za živino, Z.; schmackhaft, Miren pri Gorici- Štrek. (Let.).
  91. píti, píjem, vb. impf. trinken; piti in jesti; vroč p., erhitzt trinken; enkrat p., einen Trunk thun; — pije kakor krava = er sauft wie ein Loch, Cig.; daj mi piti, gib mir zu trinken, grem po piti, ich gehe einen Trunk holen, Met.- Mik., jvzhŠt.; pošlji po piti, jvzhŠt.; piti sem prinesel, Z.; Po piti si pojdem, Npes.-K.; — (geistige Getränke, bes. Wein) trinken, zechen; rad pije; na brado p., auf Rechnung trinken; na zdravje koga p., auf jemandes Wohl trinken; — einsaugen, absorbieren; goba vodo pije; les olje pije, Z.; papir pije, das Papier fließt, Cig.; kri p. komu, jemandem das Blut aussaugen, Cig.; — solnce vodo pije, die Sonne zieht Wasser, Cig.; — svetlobo p., das Licht absorbieren, Žnid.; — Ljubljanica pije mnoge potoke in studence (nimmt auf), Levst. (Močv.); — tobak p., Tabak rauchen, Kr.- Mur., Cig.; Lisica, lisjak, Sta pila tobak, Ko tobaka ni b'lo, Sta pila vodo, Npes.; — pije me, es quält o. ärgert mich, Jan., C.; — (pijèm, Gor., piję̑m, ogr.- Valj. [Rad]).
  92. pitı̑łək, -łka, m., nam. potilek, = tilnik, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.).
  93. pítje, n. 1) das Trinken; mej pitjem je prišel drug pomenek, Jurč.; — 2) der Trank; on nema močnega pitja piti, Dalm.; za jedi in pitja voljo, Trub.; — tudi: pitjè, Dict.
  94. pı̑tka, f. dem. pita; eine junge Henne, Štrek., Levst. (Zb. sp.); überhaupt ein junges Huhn, Cig.
  95. pitkoš, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z.; — ( der Bienensaug, Cig.).
  96. pitkošək, -ška, m. die schwarze Nieswurz (helleborus niger), Z., Medv. (Rok.).
  97. pı̑tnica, f. die Mastkuh, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  98. 1. pı̑tnik, m. das Trinkgeschirr, Cig.; — der Kelch, V.-Cig., Jap.- C.
  99. 2. pı̑tnik, m. koruza, ki se seje po strmem žitu, blagu v pičo, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. pičnik.
  100. pı̑tnjak, m. = 2. pitnik, Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).

   46.101 46.201 46.301 46.401 46.501 46.601 46.701 46.801 46.901 47.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA