Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (46.248-46.347)

  1. pétljast, adj. maschicht, maschig, Cig., Kr.
  2. petljàt, -áta, adj. großmaschig, Cig.
  3. petljáti, -ȃm, vb. impf. 1) Maschen, Schleifen machen, Cig., M.; hefteln, Cig., Jan.; schlingen, UčT.; — 2) wie ein Betrunkener einhergehen, M.
  4. petljevína, f. mošt, ki se izpreša iz odbranega petljevja, C.
  5. 1. petljíca, f. dem. petlja; die Masche, die Schleife, Cig., C.
  6. petljı̑čje, n. coll. das Stengelwerk, Traubenstengel, Mur., vzhŠt.- C.
  7. petljíka, f. = 2. petlja, der Stengel, Mur.; = paberek v vinogradu, C.; petljike pobirati = paberkovati, Št.- Z.; — der Blattstiel, Jan.
  8. petljíkati, -am, vb. impf. = petljike pobirati, v vinogradu paberkovati, C.; — = počasno kaj vkup spravljati, C.
  9. petnájst, num. fünfzehn; (izvedenke prim. z izvedenkami besede: devetnajst).
  10. petnajstę̑r, num. fünfzehnerlei.
  11. petnajsteríca, f. eine Anzahl von 15 Stücken: die Mandel, Cel. (Ar.).
  12. petnajsterokǫ̑tnik, m. das Pentadekagon ( min.), Cig. (T.).
  13. petnájstič, adv. zum fünfzehntenmale, fünfzehntens.
  14. pę̑tnica, f. das Fersenbein, Cig. (T.), Erj. (Som.).
  15. petník, m. 1) der Stiefelabsatz, C.; — 2) der Thürzapfen, die Thürangel, vzhŠt., ogr.- C.; — 3) das Brett, woran die Thürangel angebracht ist, vzhŠt.- C.; — das unterste Brett der Thüre, ogr.- Valj. (Rad).
  16. petočlẹ̀n, -člẹ́na, adj. petočleni (hrošči), fünfgliedrige Käfer (pentamera), Erj. (Ž.).
  17. petojən, -jna, adj., Mur., pogl. peteren.
  18. petokǫ́t, m. = peterokotnik, Erj. (Rud.).
  19. petolẹ̑tje, n. das Jahrfünf, das Quinquennium, Cig.
  20. petoploščnják, m. das Fünfflach, Cig.
  21. petopolovíčən, -čna, adj. petopolovı̑čna cezura, die Penthemimeres, Zora.
  22. petopȓstnik, m. das Fünffingerkraut, Cig., Jan., C., Tuš. (B.).
  23. petostǫ̑pnik, m. der Fünffuß, die Pentapodie, Cig.
  24. pę̑tpedi, interj. t. j. pet pedi, posnemanje prepeličnega petja, Cig.; — prim. ped.
  25. petpedíkati, -kam, -čem, vb. impf. peti: petpedi, schlagen (von der Wachtel), Zv.
  26. petrák, m. die grüne Nieswurz (helleborus viridis), Obrov v Istri- Erj. (Torb.).
  27. petran, m. das St. Antoniuskraut (epilobium angustifolium), Josch.
  28. pę́trc, m. dem. peter; das Gerüst in der Scheune: s petrca skačejo otroci, Savinska dol.
  29. pę́tre, -tər, f. pl. ein Brettergerüst zur Aufbewahrung von Stroh oder Heu in Stallungen, Scheunen u. dgl., Gor.; pasti s peter doli na skedenj na trde deske, Zv.; na petrah seno skladati, Gor.; (pravilneje: petra, n. pl. prim. petro).
  30. pę̑tred, num. = petdeset, Guts.; (petrę̑d), Kor.- Mur.; (tudi: petredi, petredov, Kor., Rez.- C.).
  31. pę̑tredni, num. = petdeseti, Rez.- C.
  32. petrih, m. 1) eine Art Gras: der Sumpfweiderich, C.; — 2) = putrih, Glas.
  33. petrík, m. = petrak, Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  34. pétrọ, n. nav. pl. pę́tra (redkeje: pétra), der Heuboden, Gor.- Valj. (Rad); — prim. petre.
  35. petrōlej, m. kameno olje, das Petroleum.
  36. petrōlejevəc, -vca, m. das Petroleumfass, Jan. (H.); ( nav. petroljevec, DSv.).
  37. petrováča, f. jabolko ali hruška, katera o Petrovem dozoreva, kajk.- Valj. (Rad).
  38. petrǫ́vka, f. neka hruška, ki dozoreva o Petrovem, Mariborska ok.- Erj. (Torb.), vzhŠt.- C.
  39. petržìł, -íla, m. = peteršilj, die Petersilie (petroselinum), C.; pasji p. = mala trobelika, die Hundspetersilie, der Gartenschierling, Nov., Slom.- C.
  40. pę̑tstọ, num. = pet sto, fünfhundert; (petstotni, -ter, -teren, -krat i. t. d. prim. stotni, stoter i. t. d.).
  41. petstọlẹ̑tnica, f. das fünfhundertjährige Jubiläum, Jan. (H.).
  42. petvẹ́drn, adj. fünfeimerig, Cig.; p. sod, ein fünfeimeriges Fass, jvzhŠt.
  43. pẹ́vanje, n. das Singen, M., ogr.- Valj. (Rad).
  44. pẹ́vati, -am, vb. impf. singen, Cig., Danj.- C., nk.
  45. pẹ́včəc, -čca, (-čəca), m. dem. pevec, Valj. (Rad).
  46. pẹ́včək, -čka, m. dem. pevec; — = pevče, Cig.
  47. pẹ́včica, f. dem. pevka; 1) die Sängerin, M.; ptica pevčica, der Singvogel, C.; — 2) die Schlüsselblume (primula), Cig.
  48. pẹ́včič, m. dem. pevec; ein kleiner Sänger, Z.
  49. pẹ́vəc, -vca, m. 1) der Sänger; operni p. der Opernsänger; — (ptiči) pevci, die Singvögel (oscines), Cig. (T.), Erj. (Ž.); — 2) = petelin, C., SlN.; — 3) ein Bienenstock mit jungem Weisel, C.; pevec je z mlado matico prvi roj, Levst. (Beč.).
  50. pẹvíca, f. die Sängerin, Fr.- C.; vila p., die Muse des Gesanges, SlN.
  51. pẹ́vka, f. 1) die Sängerin; (ptice) pevke, die Singvögel (oscines), Cig. (T.); — 2) der Fluevogel (accentor alpinus), Erj. (Z.), Frey. (F.); mala p., die Braunelle, Levst. (Nauk); — 3) = matica, ki poje, Levst. (Beč.); — 4) das Lied, Guts., Vod. (Pes.).
  52. pẹ́vkinja, f. die Sängerin, Dict., Mur., V.-Cig., Jan., nk.; poslušati, kaj pevci ali pevkinje pojo, Dalm.
  53. pẹvoljùb, -ljúba, m. der Freund des Gesanges, Jan.
  54. pẹvoljȗbje, n. die Liebe zum Gesange, Jan.
  55. pẹvovǫ́dja, m. der Gesangsleiter, der Chorregent, nk.
  56. pẹ́vski, adj. Sänger-, Gesangs-: pevsko društvo, pevska umetelnost, nk.; — dichterisch, Mur., Cig., nk.; pevska žila, die Dichterader, Cig.
  57. pę́za, f. 1) das Gewicht, die Last, Meg., Jan., BlKr.; Nosil bom življenja pezo, Preš.; — 2) die Folter, Guts., Mur.- Jan.; na pezo dejati, ZgD.; (pẹ́za), Dict.; — prim. it. pesa, peso, die Last, das Gewicht.
  58. pezȃn, -znà, adj. schwer, Z.; pezan križ, Cv.; pezna zemlja, Pirc.
  59. pę́zanje, n. das Foltern, Dict., Mur., Pohl.- Valj. (Rad).
  60. 1. pę́zati, -am, vb. impf. foltern, martern, quälen, Meg., Guts., Mur., Jan., Trub.- Mik., Hip. (Orb.), Jap. (Sv. p.); — prim. peza 2).
  61. 2. pę́zati, -am, vb. impf. beizen, ätzen, Guts., Mur., Cig., Jan.
  62. pę̑zavt, m. der Peiniger, Guts., Mik.
  63. pəzdə̀c, -zdəcà, m. 1) leise entweichende Blähung, der Fist; tudi: pȇzdec, Št.; — 2) neka riba, der Bitterling (rhodeus amarus), Ljub.- Erj. (Torb.), Frey. (F.); — 3) neka goba: der gemeine Flockenstäubling (lycoperdon bovista), vzhŠt.- C., Polj., BlKr.; zelen kakor p., (ker je p. izprva znotraj zelen), Polj.; — die Kornblume (centaurea cyanus), C., Josch; — babji p., die Bocks-, Saumelde, das Wühlkraut (chenopodium vulvaria), Cig., Medv. (Rok.).
  64. pəzdə̀k, -zdkà, m. = pezdec 3), der Flockenstäubling (bovista), Cig., Tuš. (B.).
  65. pezdę̑r, m., pogl. pazder.
  66. pəzdẹ́ti, -ím, vb. impf. Blähungen still abgehen lassen, fisten.
  67. pezdı̑r, -rja, m., pogl. pazdir.
  68. pə̀zdlja, f. eine Art Zwetschke, Mariborska ok.- C.
  69. pəzdljìv, -íva, adj. oft fistend, Mur.
  70. pəzdljı̑vəc, -vca, m. der Fister, Mur., Cig.
  71. pəzdljı̑vka, f. die Fisterin, Mur.
  72. pəzdnjáča, f. das Luftloch im Zimmer, das Rauchloch, C.
  73. pəzdnják, m. = pezdnjača, C.
  74. pəzdǫ́vnik, m. das Rauchloch, SlGor.- C.
  75. pəzdúh, m. 1) der Fister, Z.; — 2) das Luftloch im Zimmer, C.
  76. pə̀zəlj, -zlja, m. = pezdlja, C.
  77. pę̑znica, f. die Folterkammer, Cig., C.
  78. pə̀žək, -žka, m. = peček, nosec (cicer arietinum), Goriška ok.- Erj. (Torb.).
  79. pẹ́žica, f. dem. pega; das Fleckchen, Cv.
  80. pəžína, f. kožica okrog pečkov (pri sadju), Gor.; — prim. pužina, bužina.
  81. pəžíniti, -ı̑nim, vb. impf. = drobiti, Gor.
  82. pháč, m. der Pocher, der Stampfer, Cig.
  83. phȃj, m. = pehaj, der Stampfstößel, vzhŠt.- C.; die Reibkeule, Cig.
  84. pháłən, -łna, adj. zum Stampfen gehörig, Stampf-, Jan. (H.).
  85. phȃłnik, m. = pehalnik, der Stampfstößel, C.; die Reibkeule, Cig.
  86. phȃnje, n. = 1. pehanje; 1) das Stoßen, das Stampfen, das Pochen; — 2) das Gestampfte, Mur.; die Graupe, Jan.; ajdovo, ječmenovo p., die Heiden-, Gerstengraupe, Cig.; prineso kralju boba, leče, phanja, medu, Ravn.
  87. pháti, phȃm, pšèm, vb. impf. = 1. pehati; 1) stoßen: vol pha, Dol.- Z.; — stechen: pha me v trebuhu, Cig.; — p. se, aufstoßen: jed se mi pha, die Speisen stoßen mir auf, Cig.; — 2) plagen: kašelj me pše, C.; trešljika me pše, vzhŠt.- C.; — 3) stampfen: proso, ječmen p., die Hirse, die Gerste zu Grütze, zu Graupen stampfen; olje p., Öl schlagen (= durch Stampfen gewinnen), Cig.; rudo p., Erz pochen, Cig.; — 4) stopfen, vzhŠt.; S kocmovjem ladjo pšem, Danj. (Posv. p.); praes. tudi: phèm, Cig., Štrek.
  88. phȃvəc, -vca, m. der Stampfer, der Pocher, Cig., Jan.
  89. phȃvka, f. die Stampferin, die Pocherin, Cig., Jan.
  90. piarīst, m. neki redovnik, der Piarist.
  91. pībere, f. pl. die Steinbibernell (pimpinella saxifraga), Josch; — iz nem. "Bibernell".
  92. píc, m. das männliche Glied, SlGor.- C.; ( nam. pijc (pijəc), kakor stric nam. strijc (strijəc); prim. češ. pyj v istem pomenu, C.)
  93. 1. píca, f. die weibliche Scham, Fr.- C.; — tudi: die männliche Scham (v otročjem govoru), Lašče- Levst. [Rok.]; — prim. pic.
  94. 2. pı̑ca, f. die Henne (v otročjem gov.), Dol.
  95. pícati, pı̑cam, vb. impf. = pikati, Blc.-C.
  96. 1. pícək, -cka, m. dem. pic; das männliche Glied, SlGor.- C.
  97. 2. pı̑cək, -cka, m. das männliche Hühnchen, BlKr.- M., Št.
  98. pı̑ckati, -am, vb. impf. po malem pikati, Trst. (Let.).
  99. pícniti, pı̑cnem, vb. pf. = pikniti, Blc.-C.
  100. pı̑č, m. kotič pri peči, der Sorgenstuhl, Koboridski kot, Ben.- Erj. (Torb.).

   45.748 45.848 45.948 46.048 46.148 46.248 46.348 46.448 46.548 46.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA