Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (46.101-46.200)

  1. pə̀stər, -stra, adj. bunt, Jarn., Cig., Jan., Mik. (Et.), Cig. (T.), nk.; — prim. rus. pestryj, češ. pestrý.
  2. 1. pestìč, -íča, m. der Blütenstempel ( bot., pistillum), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  3. 2. pestìč, -íča, m. das Büschel: p. sena, trave, C.; — prim. pest.
  4. pestíčən, -čna, adj. Stempel-: pestı̑čni cvet, die Stempelblüte ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  5. pestı̑čnjak, m. der Stempelträger ( bot.), Cig. (T.).
  6. pẹstı̑n, m. der Kinderwärter, C.
  7. pestíniti, -ı̑nim, vb. impf. p. koga, jemandem hart zusetzen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  8. pẹ̑stinja, f. = pestunja, die Kindswärterin, Dict., C., Mik., Trub.; ( nav. se govori "pestna").
  9. pẹ̑stinjica, f. dem. pestinja, Trub. (Psal.).
  10. pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.
  11. pẹ́stiti, -im, vb. impf. = pestovati, Rez.- C.
  12. pestı̑vəc, -vca, m. 1) der Faustkämpfer, Cig.; — 2) der Bedränger, der Peiniger, Cig., ZgD.
  13. pestníca, f. 1) die geballte Hand, Mur., Cig., Jan., C., Mik., (pesnica) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Faustschlag, C.; — 3) die Faustbirn, Cig.
  14. pestníčən, -čna, adj. Faust-, M.
  15. 1. pẹ̑stnik, m. der Nabenbohrer, Cig., Jan., C.
  16. 2. pestník, m. 1) držalo ali roč pri kosi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Fausthobel, Cig.
  17. pẹ́stọ, n. die Radbüchse, die Nabe, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr., Ig (Dol.); (pest, Gor.).
  18. pẹ́stovalica, f. die Armbinde (einen beschädigten Arm darin zu tragen), (pestvalica) Cig.
  19. pẹ́stovanəc, -nca, m. das (männliche) Schoßkind, Cig., M.
  20. pẹ́stovanka, f. das (weibliche) Schoßkind, M.
  21. pẹ́stovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. auf den Händen tragen, (ein Kind) locken: otroka p.; roko p., den Arm in einer Binde tragen; — hätscheln, verzärteln, Jan., C.; p. si truplo, C.
  22. pestovna, f., Mur., Jan., pogl. pestunja.
  23. pəstríti, -im, vb. impf. bunt machen, Jarn., C.
  24. pəstrọ̑st, f. die Buntheit, Jarn.; die Farbenzeichnung ( min.), Cig. (T.).
  25. pəstrúga, f. = pestroga, die Forelle, Danj.- Mik., vzhŠt.- C.
  26. pẹstȗn, ** m. der Kinderwärter: dober pestun je bil stari oče, Zv.
  27. pẹ̑stunja, f. die Kindswärterin, Mik. (V. Gr. III. 131.), Nov.- C.
  28. pẹ̑stunjica, f. dem. pestunja, Mur.
  29. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
  30. pəšȃj, m. die Hebestange in der Schneidemühle, V.-Cig.
  31. pẹšák, m. = pešec, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  32. pẹ̑šanje, n. das Müdewerden, das Abnehmen der Kräfte, der Verfall.
  33. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
  34. pẹ́šavəc, -vca, m. der im Gehen Ermattende: on da pešavcem moč, Ravn.- Valj. (Rad).
  35. pẹ̑šavt, m. der Müde, Mik.
  36. peščȃj, m. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Jan.; — 2) der Muskel unter dem Daumen, der Ballen, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — 3) die Mörserkeule, Cig., Jan.
  37. pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.- Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.
  38. pẹ́šče, n. kolno pešče = pesto, Habd.- Mik.
  39. pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
  40. pẹščę̑nast, adj. sandartig, Cig., Rut. (Zg. Tolm.).
  41. pẹščę́nəc, -nca, m. der Sandstein, Jan., C.
  42. pẹščę́nək, -nka, m. der Ort, wo Sand gegraben wird, die Sandgrube, Notr.
  43. pẹščeník, m. 1) der Sandstein, Cig., Jan.; — 2) der Sanderling (tringa arenaria), Z.; sivi p., der graue Sanderling (arenarius calidris), Frey. (F.).
  44. pẹščeníti se, -ím se, vb. impf. versanden ( intr.), Jan. (H.).
  45. pẹščenják, m. der Sandstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  46. peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
  47. pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.
  48. peščíca, f. 1) = pest; das Fäustchen, Cig.; — 2) die hohle Hand, die Handvoll; eno peščico moke dati komu; — 3) die Judenkirsche (physalis Alkekengi), (pešica), C.
  49. peščíčica, f. dem. peščica; das Fäustchen.
  50. pəščíšče, n. das Kerngehäuse, Cig.; — prim. peček, pečka.
  51. pẹ́ščiti se, -im se, vb. impf. = peščeniti se, Jan.
  52. pẹščnàt, -áta, adj. sandig, sandhältig; peščnata zemlja, — Sand-: peščnata ura, Zora.
  53. pẹščníca, f. 1) die Sanderde, Mur., C.; — 2) die Sandbüchse, Pot.- Cig., Jan., M.
  54. pẹ̑šəc, -šca, m. der Fußgänger; der Infanterist; pešci, die Infanterie; — der Bauer (im Schachspiel), Cig.; — hlapec, ki je le za ročno delo, ne za vožnjo: za pešca je, Dol.
  55. pẹšehǫ̑dəc, -dca, m. der Fußgänger, SlN.
  56. pę́šəlj, -šlja, m. der Radnagel, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.), Kras- Štrek. (LjZv.); — prim. furl. passèll, lat. paxillus, Štrek. (LjZv.).
  57. pẹševáti, -ȗjem, vb. impf. im Gehen ermüden, Fr.- C.
  58. pẹ̑šice, adv. zu Fuß, Jan., C., BlKr.; p. hodim, Mik.; — (= pešico: pešico hoditi, bežati, Dalm.).
  59. pẹ̑šički, adv. = pešice, peš, Mik., BlKr.
  60. pẹ́šiti se, -im se, vb. impf. = truditi se, SlGor.- C.
  61. pẹ̑šji, adj. = peški: pešji pot, C.; — prim. peš.
  62. 2. pəškà, f. = pečka, der Obstkern, Mur., Cig., Jan., Gor.
  63. pəškár, -rja, m. der Apfelstecher (rynchites Bacchus), Nov.
  64. pę̑škati, -am, vb. impf. mit der Faust schlagen, ogr.- C.; poltern, ogr.- M.
  65. pẹ̑ški, I. adj. Fuß-, zu Fuß: peški pot, der Fußsteig, der Fußweg, Mur., ogr.- C.; p. grah, die Bodenfisole, ogr.- C.; — II. adv. peški, zu Fuß, Jan., ogr.- C.; (= peške, Medjimurje- Vest.).
  66. pəškúr, -rja, m. der aus einem Kern gezogene Baum, Cig.; cimbore cepiti v marelične peškurje (piškurje), Pirc.
  67. pẹšljìv, -íva, adj. leicht ermüdend: pešljiv konj, Z.; — pešljiva noga, t. j. noga, ki začenja pešati, Svet. (Rok.); nogi mu nista bili še čisto nič pešljivi, Jurč.
  68. pešóta, f. Wind mit Regen, Štrek., pod Čavnom; pogl. pišota.
  69. peštánəc, -nca, m. das Grundpflaster, Cig.; — prim. peštati.
  70. peštáti, -ȃm, vb. impf. treten, stampfen: zelje p., Kraut treten, Z.; pipo p., die Pfeife stopfen, Notr.- M.; zerquetschen: jedila v skledi z žlico p., Notr.; — prim. it. pestare, zerstampfen, zerstoßen.
  71. pę̑t, num. fünf; pred pétimi leti; ob pétih, um fünf Uhr; po pet, je fünf, zu fünf; ni pet ni šest, mir nichts, dir nichts, Nov.; naši poganski predniki niso se mogli ni pet ni šest povse iznebiti stare, poganske narodne vere, Navr. (Let.).
  72. péta, f. 1) die Ferse; od glave do pete, vom Kopf bis zur Ferse; biti komu za petami, jemandem auf dem Fuße nachfolgen; tuja vrata naju bodo po petah tolkla, = in der Fremde wird man uns zur Thüre hinausjagen, Glas.; kaj si mi vedno za petami! na pete se komu obesiti, fortwährend hinter jemandem her sein, ihm auf dem Fuße nachfolgen, Cig.; kdor nima v glavi, mora imeti v petah (reče se, kadar kdo mora nazaj iti po kako pozabljeno reč); pete odnesti, entrinnen, entkommen; = p. unesti, umekniti, Cig.; pete je pobral v nevarnosti, Jurč.; pete pokazati, den Rücken kehren, fliehen, Jan.; biti komu na pete, jemandem hart zusetzen, ihn hetzen, Cig.; potrebno je, kakor trn v peti = es ist nicht nothwendig, es ist schädlich, Mur.; — 2) der Absatz am Schuh; — das Hackenstück (die Ferse) am Strumpf; — 3) der Drehzapfen an einer Thüre, C., Cig. (T.); — tudi: die Vertiefung, in der sich ein Zapfen dreht, Lašče- Levst. (Rok.); — 4) der Sensenkiel, der Sensennagel, Cig.; — 5) das hintere Ende der Schlittenkufe, Poh.; — 6) pete = vznožje, der untere Theil des Bettes, wo man mit den Füßen ruht, C.; — 7) tramova p., das hervorragende Ende eines Balkens, der Balkenkopf, Cig.; — 8) plugova p., die Pflugschleife, C.; — tudi: die Pflugsohle, Jan. (H.); — 9) der Kolbenschuh am Gewehre, Jan. (H.); — 10) p. kruha, ein Keil Brot, SlN.- C., Zora; — 11) babje pete, eine Art Schwamm, vzhŠt.- C.; — gen. nav. petę̑.
  73. petáč, m. = peterı̑čnik, V.-Cig.
  74. petáčək, -čka, m. dem. petak; ein 2 1/2 Eimer (= fünf kleine Eimer) haltendes Fass, Slom.- C.
  75. peták, m. 1) der Fünfjährige, Cig.; — 2) der Fünfer: die Fünfguldennote; — das Fünfkreuzerstück, M.; — 3) das Fünfeimerfass, Cig.
  76. petȃkar, -rja, m. der mindestens fünf Gulden Steuern zahlt, der Fünfguldenmann, nk.
  77. petàn, -ána, m. kdor ima veliko peto, Valj. (Rad).
  78. petánja, f. das Loch, in welchem sich der Zapfen (peta) einer Thüre ( z. B. der Fallthüre beim Schweinstall) dreht, jvzhŠt.
  79. petánjəc, -njca, m. der Fersenhöcker, (-anec) Cig.
  80. petánjək, -njka, m. die Thürangel, C.
  81. petar, -rja, m. der Amtsdiener, Gor.- Cig., Notr.- Burg. (Rok.); vaški petar, ZgD.; — prim. nem. Büttel (?), C.
  82. petārdnik, m. der Petardierer, Cig.
  83. petásati, -šem, vb. impf. mit den Füßen ausschlagen, C., Mik.
  84. petáti, -ȃm, vb. impf. = bežati, hiteti, Gor.- DSv.
  85. petȃvs, m. der Großfersige, Cig.
  86. petdánski, adj. = petdneven, Mur., Jan.
  87. pę̑tdeset, num. fünfzig.
  88. petdeseták, m. 1) der Fünfzigjährige, Jap.- C.; — 2) die Fünfzigguldennote.
  89. petdesetę̑r, num. fünfzigerlei; — prim. deseter.
  90. petdesetę̑rən, -rna, adj. fünfzigfach; — prim. deseteren.
  91. pę̑tdeseti, num. der fünfzigste.
  92. pę̑tdesetič, adv. zum fünfzigstenmale, fünfzigstens.
  93. pę̑tdesetkrat, adv. fünfzigmal.
  94. pę̑tdesetkratən, -tna, adj. fünfzigmalig.
  95. petdesetlẹ̑tnik, m. der Fünfzigjährige, Z.
  96. pę̑tdesetnik, m. der Fünfzigjährige, Jan.; mašnik p., der Jubelpriester, Cig.
  97. petdesetnják, m. = petdesetnik, Cig.
  98. pę́təc, -tca, m. der Fünfte ( n. pr. v kaki igri), Valj. (Rad); — = peti roj, Levst. (Beč.).
  99. petę́če, f. pl. die Petetschen, das Flecksieber, Cig.; — prim. it. petecchie.
  100. pę́təh, m. der Hahn, Notr., V.-Cig., Jan., C.; — nam. petuh (?).

   45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101 46.201 46.301 46.401 46.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA