Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (46.048-46.147)

  1. perutníčast, adj. 1) flügelförmig, Cig.; — 2) geflügelt: perutničaste sulice, Hellebarten, Levst. (Zb. sp.).
  2. perutnják, m. neka mreža v ribjo lov, Kostanjevica ( Dol.)- Erj. (Torb.).
  3. pə̀s, psà, m. 1) der Hund; lovski, ovčarski, mesarski p., der Jagd-, Schäfer-, Fleischerhund; psu zvoniti, sitzend die Beine hin und her schwanken lassen; gledata se ali dobra sta si, kakor pes in mačka, sie vertragen sich wie Hund und Katze; naj se pes obesi! sei es! es komme, was da wolle! lačen je kakor p.; še pes ga ne povoha, = niemand schert sich um ihn; vem, kam pes nogo (taco) moli = ich weiß, wohin das abzielt; po zelene pse hoditi, = Vergebliches unternehmen, Z.; pes v cerkev, pes iz cerkve, = er ist unverbesserlich, Cig.; danes z betom, jutri s psom, = heut ein Braus, morgen ein Graus, V.-Cig., Kr.; dober je krajcar, če ga pes na repu prinese, jvzhŠt.; — 2) leteči p., der fliegende Hund (pteropus edulis), morski p., der gewöhnliche Seehund (phoca vitulina), Erj. (Ž.); — 3) daljši bukov čok, iz katerega režejo žaganice, Notr.; — tudi: gen. pəsà, Dol., pə̀sa, Notr., Št.
  4. pẹ̑sa, f. der Mangold, die Runkelrübe (beta vulgaris); prava p., die eigentliche Runkelrübe, bela p., die Burgunderrübe, rdeča p., die rothe Rübe, Tuš. (R.); — hostna p., das Wintergrün, der Wiesenmangold, das Birnkraut (pirola uniflora), Cig., Medv. (Rok.); — prim. stvn. pieza, bieza, lat. beta, Mik. (Et.).
  5. pəsáč, m. = pesak, der Gründling, vzhŠt.- C.
  6. pəsák, m. der Gründling (cyprinus gobio), Cig., ogr.- C.
  7. pə̀sca, f. 1) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — = podpesica, GBrda; — 2) der Stiefelknecht, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); (morda nam. pę̑sica?).
  8. pəsčə̀k, -čkà, m. dem. pesec; das Hündchen.
  9. pəsə̀c, -scà, m. dem. pes; 1) ein kleiner Hund; — 2) der Polarfuchs (canis lagopus), Erj. (Ž.).
  10. pẹ́səčən, -čna, adj. Sand-, sandig, Mur., ogr.- C.
  11. pẹsəčína, f. der Sandboden, die Sandfläche, Mur., C.
  12. 1. pẹ́sək, -ska, m. der Sand; črstev kakor p. = kerngesund, Fr.- C.; droben, debel p., feinkörniger, grobkörniger Sand; kopani p., der Bergsand, Cig.; zlati p., der Goldsand, Cig.
  13. 2. pəsə̀k, -skà, m. dem. pes, das Hündchen; pésək, Št.
  14. pẹ̑sən, -sni, f. starejša oblika za: pesem, Alas., Dict., Jan., Trub., Boh., Kast., Ben.- Kl., nk.
  15. pẹ̑sən, -sna, adj. Mangold-; pesno perje.
  16. pẹ̑sənca, f. dem. pesen, Trub., nk.
  17. pẹ̑sənski, adj. = pesemski, C., nk.
  18. 1. pẹ̑sica, f. dem. pesa; der Mangold, Rez.- C.
  19. pəsìč, -íča, m. dem. pes, = psič, ogr.- Valj. (Rad).
  20. pəsı̑čək, -čka, m. dem. pesič, = psiček, ogr.- Valj. (Rad).
  21. pəsíka, f. = kostenika, die Rainweide (ligustrum vulgare), Dict.; tudi: gemeiner Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Nov.- C., M.; — prim. psika.
  22. pəsíkati, -kam, -čem, vb. impf. = 1. bzikati, Fr.- C.
  23. pəsíkniti, -ı̑knem, vb. pf. = bzikniti, C.
  24. pəsíkovəc, -vca, m. die Rainweide (ligustrum vulgare), vzhŠt.- C.; tudi: der Kreuzdorn (rhamnus cathartica), Jan., ogr.- C.; — prim. pesika.
  25. pəsíkovina, f. die Rainweide, Hip.- C.; — tudi: die gemeine Heckenkirsche (lonicera xylosteum); Tuš. (R.).
  26. pəsíti se, -ím se, vb. impf. läufig sein (von der Hündin), C.
  27. pəsjáča, f. eine Art weißer, ungenießbarer Schwamm, Hal.- C.
  28. pəsják, m. 1) der Hundezwinger, Cig.; — 2) der Hundszahn, der Eckzahn, der Augenzahn, Mur., C.; — 3) der Cannibale, Cig.; — 4) = pasjak, der Hundskoth, Mur., Mik.
  29. pəsjȃn, m. = pesoglavec, C.; bajeslovno bitje, Mik.; divjak s pasjo glavo, LjZv.; pesjani = Huni, Zora; der Cannibale, Cig.
  30. pəsjȃnski, adj. k pesjanom spadajoč, pesjanom primeren, C.
  31. pesji, adj. = pasji, Mur., Jan., vzhŠt.
  32. pẹ̑skar, -rja, m. der Sandmann, der Sandverkäufer, Cig., Jan., Levst. (Rok.).
  33. pẹ̑skarica, f. 1) die Sandfrau, Jan. (H.); — 2) die Sandkapelle ( chem.), h. t.- Cig. (T.).
  34. pẹ̑sknat, adj. sandig, sandhältig, Mur.; griesig, Cig.
  35. pẹ́skovəc, -vca, m. 1) der Sandstein, Štrek.; — 2) das Sandkraut (arenaria), Cig.
  36. pẹ́skovje, n. coll. Sand, Mur.
  37. pẹ́skovnica, f. die Streusandbüchse, Mur., Cig.
  38. pẹskovnják, m. die Streusandbüchse, C.
  39. pẹskožìł, -žíla, m. der Sandwurm (arenicola piscatorum), Erj. (Z.).
  40. pəslȃjnar, -rja, m. = pesjan, der Cannibale, der Menschenfresser (in der Volkssage), Cig., Jan., Vrt., LjZv.
  41. pəslȃjnarica, f. die Menschenfresserin (in der Volkssage), Cig.
  42. 1. pẹ̑snica, f. die Gartenmelde (atriplex hortense), M.; — prim. pesa.
  43. pẹsníčiti, -ı̑čim, vb. impf. sich mit dem Dichten abgeben, C.
  44. pẹsničǫ̑n, m. der Poetaster, Erj. (Izb. sp.).
  45. pẹ̑snik, m. der Dichter, Cig., Jan., nk.; p. samouk, der Naturdichter, Jan., Cig. (T.); — hs.
  46. pẹsnikáriti, -ȃrim, vb. impf., Jan. (H.), pogl. pesmariti.
  47. pẹsnikováti, -ȗjem, vb. impf. sich mit dem Dichten abgeben, Dichter sein, C., nk.
  48. pəsoglȃvəc, -vca, m. = pesjan, ein Ungeheuer mit einem Hundskopfe, der Menschenfresser, Cig., Jan., Npes.- M., Pjk. (Črt. 160.), Npr.-Krek.
  49. pəsoglȃvka, f. pesoglava divjakinja, die Menschenfresserin, Cig.
  50. pəsorę̑jəc, -jca, m. der Hundezüchter, Let.
  51. 1. pę̑st, -ı̑, f. 1) die Faust: die geballte Hand; pest komu pokazati; s pestjo koga biti; p. odpreti; pest ne more v uho (tako se reče temu, kdor prehudo laže), Z.; v p. dobiti koga, jemanden in seine Gewalt bekommen; v p. priti komu, in jemandes Gewalt kommen; v pesteh imeti koga, jemanden in seinen Krallen haben; — 2) die hohle Hand, eine Handvoll; p. moke, prsti; — 3) soviel man mit einem Griffe fassen kann, der Griff, Cig.; pesti (pri žetvi) v snope prikladati, Ravn. (Abc.); p. prediva, soviel Hanf man auf einmal durch die Hechel zieht, Cig., C., BlKr.- Let.; p. ljudi, eine Handvoll Leute, Cig.; — 4) die Faust (dolgostna mera) = 10,5 ct., DZ.; — 5) uboga p., armes Geschöpf! Blc.-C., Z.
  52. 2. pẹ̑st, f., nam. pesta ali pesto: Pesti, špice krožim, Danj. (Posv. p.).
  53. pẹ́sta, f. 1) luknja v klado pri stopah, v katerih čreslo tolčejo, Mik. (Et.); — 2) die Radnabe, V.-Cig., C., Kr.- Valj. (Rad), Poh.
  54. pə̀stər, -stra, adj. bunt, Jarn., Cig., Jan., Mik. (Et.), Cig. (T.), nk.; — prim. rus. pestryj, češ. pestrý.
  55. 1. pestìč, -íča, m. der Blütenstempel ( bot., pistillum), Jan., Cig. (T.), Tuš. (R.).
  56. 2. pestìč, -íča, m. das Büschel: p. sena, trave, C.; — prim. pest.
  57. pestíčən, -čna, adj. Stempel-: pestı̑čni cvet, die Stempelblüte ( bot.), Cig. (T.), Tuš. (R.).
  58. pestı̑čnjak, m. der Stempelträger ( bot.), Cig. (T.).
  59. pẹstı̑n, m. der Kinderwärter, C.
  60. pestíniti, -ı̑nim, vb. impf. p. koga, jemandem hart zusetzen, Podkrnci- Erj. (Torb.).
  61. pẹ̑stinja, f. = pestunja, die Kindswärterin, Dict., C., Mik., Trub.; ( nav. se govori "pestna").
  62. pẹ̑stinjica, f. dem. pestinja, Trub. (Psal.).
  63. pestíti, -ím, vb. impf. 1) mit der Faust schlagen, Cig., Jan.; — jemandem hart zusetzen, zu Leibe gehen, mit ihm arg verfahren, ihn tyrannisieren, peinigen; Jožefa so bratje hudo pestili, Vod. (Izb. sp.); niso vedeli, kako bi nje pestili, Jap. (Sv. p.); reve so ga pestile, Jurč.; dolžniki me peste (bedrängen mich), Z.; — 2) zur Faust ballen, Jan.; roko p., roka se mu je pestila, Jurč.
  64. pẹ́stiti, -im, vb. impf. = pestovati, Rez.- C.
  65. pestı̑vəc, -vca, m. 1) der Faustkämpfer, Cig.; — 2) der Bedränger, der Peiniger, Cig., ZgD.
  66. pestníca, f. 1) die geballte Hand, Mur., Cig., Jan., C., Mik., (pesnica) ogr.- Valj. (Rad); — 2) der Faustschlag, C.; — 3) die Faustbirn, Cig.
  67. pestníčən, -čna, adj. Faust-, M.
  68. 1. pẹ̑stnik, m. der Nabenbohrer, Cig., Jan., C.
  69. 2. pestník, m. 1) držalo ali roč pri kosi, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 2) der Fausthobel, Cig.
  70. pẹ́stọ, n. die Radbüchse, die Nabe, Mur., Cig., Jan., Mik., Notr., Ig (Dol.); (pest, Gor.).
  71. pẹ́stovalica, f. die Armbinde (einen beschädigten Arm darin zu tragen), (pestvalica) Cig.
  72. pẹ́stovanəc, -nca, m. das (männliche) Schoßkind, Cig., M.
  73. pẹ́stovanka, f. das (weibliche) Schoßkind, M.
  74. pẹ́stovati, -ujem, (-ovam), vb. impf. auf den Händen tragen, (ein Kind) locken: otroka p.; roko p., den Arm in einer Binde tragen; — hätscheln, verzärteln, Jan., C.; p. si truplo, C.
  75. pestovna, f., Mur., Jan., pogl. pestunja.
  76. pəstríti, -im, vb. impf. bunt machen, Jarn., C.
  77. pəstrọ̑st, f. die Buntheit, Jarn.; die Farbenzeichnung ( min.), Cig. (T.).
  78. pəstrúga, f. = pestroga, die Forelle, Danj.- Mik., vzhŠt.- C.
  79. pẹstȗn, ** m. der Kinderwärter: dober pestun je bil stari oče, Zv.
  80. pẹ̑stunja, f. die Kindswärterin, Mik. (V. Gr. III. 131.), Nov.- C.
  81. pẹ̑stunjica, f. dem. pestunja, Mur.
  82. pẹ̑š, adv. zu Fuß; p. iti, priti, potovati; — peš pot (pešpot), der Fußweg; peš polk (pešpolk), das Infanterieregiment, nk.; peš dan, = ročna tlaka, der Handtag, V.-Cig.; (peš adj. peša gre, peši smo šli, peši ljudje, Poh.- C.; po peših potih sem šel, Fr.- C.; peši so za njim tekli, Ravn.- Mik.).
  83. pəšȃj, m. die Hebestange in der Schneidemühle, V.-Cig.
  84. pẹšák, m. = pešec, Jan., C., ogr.- Valj. (Rad), Zora.
  85. pẹ̑šanje, n. das Müdewerden, das Abnehmen der Kräfte, der Verfall.
  86. pẹ̑šati, -am, vb. impf. müde werden, ermatten; pri hoji p.: ali že pešaš? jvzhŠt.; — schwach werden, in Verfall kommen, zurückgehen; njiva, drevo peša; zdravje peša; moči pešajo; oči mi pešajo, meine Augen werden immer schwächer; vera peša; studenec peša, das Wasser im Brunnen nimmt ab, Z.; obrtnikom zaslužek peša, Levst. (Rok.).
  87. pẹ́šavəc, -vca, m. der im Gehen Ermattende: on da pešavcem moč, Ravn.- Valj. (Rad).
  88. pẹ̑šavt, m. der Müde, Mik.
  89. peščȃj, m. 1) die hohle Hand, die Handvoll, Jan.; — 2) der Muskel unter dem Daumen, der Ballen, Mur.- Cig., Valj. (Rad); — 3) die Mörserkeule, Cig., Jan.
  90. pẹ́ščanica, f. neka hruška, (pešanica) Mariborska ok.- Erj. (Torb.); = lorenčka, die Lorenzbirne, C.; — eine Art rauher, mehlichter Apfel, C.
  91. pẹ́šče, n. kolno pešče = pesto, Habd.- Mik.
  92. pẹščę̑n, adj. Sand-, sandig; peščena zemlja, peščena tla, der Sandboden; peščena puščava, die Sandwüste, Cig. (T.).
  93. pẹščę̑nast, adj. sandartig, Cig., Rut. (Zg. Tolm.).
  94. pẹščę́nəc, -nca, m. der Sandstein, Jan., C.
  95. pẹščę́nək, -nka, m. der Ort, wo Sand gegraben wird, die Sandgrube, Notr.
  96. pẹščeník, m. 1) der Sandstein, Cig., Jan.; — 2) der Sanderling (tringa arenaria), Z.; sivi p., der graue Sanderling (arenarius calidris), Frey. (F.).
  97. pẹščeníti se, -ím se, vb. impf. versanden ( intr.), Jan. (H.).
  98. pẹščenják, m. der Sandstein, Cig. (T.), Erj. (Min.).
  99. peščénje, n. die Peinigung, die Plackerei, Cig.; — prim. pestiti.
  100. pẹščę́nka, f. = peščena zemlja, Vrtov. (Km. k.), Nov.

   45.548 45.648 45.748 45.848 45.948 46.048 46.148 46.248 46.348 46.448  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA