Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (4.601-4.700)

  1. muškatēlka, f. 1) die Muscatellertraube, Vrtov. (Vin.); — 2) die Muscatellerbirne, Cig.
  2. muškȃten, -tna, adj. 1) Muscateller-, Mur., Cig.; — 2) Muscatnuss-, Cig.
  3. muškȃtina, f. die Muscatellertraube, Cig.
  4. muškȃtnica, f. die Muscatellerbirne, Mur., Cig.
  5. muškȃtov, adj. Muscat-, Cig., Jan.; m. oreh, die Muscatnuss, Cig., Jan., Tuš. (B.).
  6. muškȃtovəc, -vca, m. 1) der Muscatellerwein, Cig.; — 2) der Muscatnussbaum (myristica moschata), Tuš. (B.).
  7. muškȃtovina, f. das Muscatholz, Cig.
  8. muškēta, f. vojaška puška 16. stoletja, die Muskete, Cig.
  9. muškētar, -rja, m. der Musketier, Cig.
  10. mušketír, -rja, m. vojak pešec 16. stoletja, der Musketier, Preš.
  11. mȗškra, f., Št., pogl. mojškra.
  12. mušlīn, m. tenka bombažasta tkanina, der Musselin.
  13. mušljìv, -íva, adj. = muhast: mušljivi ljudje, DSv.
  14. mȗšnica, f. 1) das Fliegengift, Cig., Jan.; — 2) der Fliegenschwamm (agaricus muscarius), Mur., Cig., Jan., Tuš. (R.), Kr.- Valj. (Rad), SlGor.; — das Glas- oder Wandkraut (parietaria), Cig., Medv. (Rok.).
  15. mȗšnik, m. das Breitkölbchen (platanthera), Medv. (Rok.).
  16. mȗšnjak, m. der Fliegenkoth, C.
  17. mušǫ̑n, m. die Bremse, C.
  18. mȗšovž, m. der Saal, der Speisesaal, Dict., Hip.- Cv.; der Corridor (mužovš), Jan.; — prim. srvn. muoshûs, coenaculum, refectorium, triclinium, Cv. III. 11.; nem. ( dial.) musshaus, Vorhaus, Mik. (Et.).
  19. 1. múta, f. die Stumme, Mur., Cig., Jan., Lašče- Levst. (Rok.); — prim. nem. ( dial.) mut, lat. mutus, Mik. (Et.).
  20. 2. múta, f. 1) die Maut, Jarn., Jan., Rož.- Kres; — 2) die Müllergebür, Jan., Bes.; — prim. stvn. mūta, Maut.
  21. 3. mȗta, f. 1) eine Art Pelzkappe von Lammfellen, Mur.; — 2) der Klingelbeutel, Z.; — 3) eine Art Pelzkragen ( prim. bav. mudel = Katzenbalg, Pelz), Štrek. (Arch.).
  22. mȗtar, -rja, m. der Mautner, Jan., Kor.- M.
  23. mȗtarica, f. 1) die Mautnerin, Jan., Kor.- M.; — 2) okroglo in rjavopikasto jabolko, Koborid- Erj. (Torb.).
  24. mútast, adj. stumm.
  25. mútati, -am, vb. impf. stumm sein, Mur.; — in der Stummheit unarticulierte, unverständliche Laute von sich geben, vzhŠt., ogr.- C.
  26. mútav, adj. = mutast, Mur., ogr.- C.
  27. mútavəc, -vca, m. der Stumme, Mur.
  28. mútavost, f. die Stummheit, Mur.
  29. 1. mȗtəc, -tca, m. 1) der Stumme; — 2) klopotec brez kijčkov, C.; — 3) die Schnitzbank, C.; — 4) die Kreuzhacke, C.; — 5) der Wiedehopf, Mur., C.
  30. 2. mȗtəc, -tca, m. der Klingelbeutel, Cig.; v m. pobirati, dajati, Lašče- Levst. (Rok.); — prim. 3. muta 2).
  31. mútən, -tna, adj. Maut-, Jan., M.
  32. mȗtnica, f. das Mauthaus, Jan.
  33. mutnína, f. die Mautgebür, Jan.
  34. mȗv, m. das Gebrüll des Rindes, das Muhen, ogr.- C.
  35. muviti, -im, vb. impf., Danj. (Posv. p.), ogr.; pogl. molviti.
  36. 1. múza, f. 1) eine verzogene Miene, die Grimasse, Z.; muzo kovati, schmunzeln, Ravn.- Cig.; — 2) človek, ki se rad muza: ne bodi muza proti nižjim, nikdar liza proti višjim, verhöhne nicht nach unten und schmeichle nicht nach oben, UčT.; — 3) ein schlechter Hut, ein Schlapphut, C.; — 4) krava, ki ima ob glavi upognjena in nazaj zavita rogova, Lašče- Levst. (M.), Ig, Notr.; — 5) upognjena in zapletena tenka vejica (brezova, vrbova), Polj.; — svalek izčesanih in povitih ženskih las, Polj.; — 6) die Sumpfmeise (parus palustris), Frey. (F.); — 7) neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  37. 2. múza, f. neka ribica v Blejskem jezeru, ( prim. rus. muzljaj, der Gründel), Erj. (Torb.).
  38. 3. mūza, f. 1) modrica, die Muse; — 2) die Paradiesfeige, die Banane (musa paradisiaca), Jan.
  39. múzanje, n. 1) das Schmunzeln; — 2) das Abstreifen, Cig., M.
  40. múzast, adj. 1) schmunzelnd, M.; — 2) mit zurückgebogenen Hörnern: m. vol, muzasta krava, Ig, Svet. (Rok.); — hörnerlos, M.; muzasta in rogata drobnica, Bes.
  41. múzati, -am, vb. impf. 1) durch Abstreifen glatt machen: veje m., das Laub von den Aesten abstreifen, Mur., Cig., C.; prašiča m., das Schwein enthaaren, Z., Gor.; korenje, repo m., vom Kothe reinigen, vzhŠt.- C.; pečene kostanje m., abschälen, Kamenica pri Mariboru- Kres; perje m., Federn schleißen, Guts.- Cig., Mur., Jan.; — lase m., glatt kämmen, Polj.; — m. se, = gladiti se, sich streicheln: m. se ob bradi, C.; mačka se muza, Gor.; — m. koga, ohrfeigen, Gor.- M., Poh.; — 2) m. se, die Ohren zurückziehen (von Thieren), C.; konj se muza (kadar je hud in hoče ugrizniti), Ig; — 3) m. se, schmunzeln, (schalkhaft) lächeln; — 4) m. se, schlüpfen; kure in gosi se skoz plot muzajo, Ravn. (Abc.)- Valj. (Rad); tat se skozi okno muza, vzhŠt.- C.; schleichen: m. se okoli oglov, okoli hiš, Dol.; m. se kam, C.; — prim. it. muso, die Schnauze, in slov. mulast, muliti.
  42. múzav, adj. schmunzelnd, Jan.
  43. muzeālən, -lna, adj. = muzejski, Cig. (T.), nk.
  44. 1. mȗzəc, -zca, m. ein Hase mit zurückgeschlagenen Ohren, M.; — prim. muzast.
  45. 2. múzəc, -zca, m. deska skrajnica, das Schwartenbrett (vsak krlj da dva muzca, eden se prvi odreže, a drugi ostane, kadar se je ves krlj v deske porezal), Vreme, Kras, Ip.- Erj. (Torb.); prim. bav. musel = Sägeblock, museln, spalten, Erj. (Torb.). (?)
  46. muzēj, m. das Museum.
  47. muzējən, -jna, adj. Museal-, nk.
  48. muzējnik, m. der Cabinetskäfer (anthrenus museorum, a. varius), Erj. (Ž.).
  49. muzējski, adj. Museal-, Cig. (T.), nk.
  50. 1. múzəlj, -zlja, m. vol, ki ima ob glavi upognjene in nazaj zavite roge, Z., Lašče- Levst. (M.), Svet. (Rok.).
  51. 2. múzəlj, -zlja, (-zəljna), m. ein abgeschnittener Baumstamm, C.; der Holzblock, aus dem Bretter geschnitten werden oder Holz gespalten wird, der Musel, C.; — iz nem.
  52. 3. múzəlj, -zlja, m. = berič, Guts., Mur., C.
  53. muzẹ́ti, -ím, vb. impf., Jan. (H.); pogl. mezeti.
  54. múzga, f. 1) = mezga, der Baumsaft im Frühjahre, V.-Cig., Jan., C., Mik., Dol.; — 2) der Schlamm, Meg., Dict.- Mik., Dalm.; muzga v potoku, C.; — die Lettenerde, C.; — 3) etwas Zerquetschtes ( z. B. zerquetschte Rüben u. dgl. als Schweinefutter), vzhŠt.- C.
  55. múzgalica, f. 1) der Baumsaft, C.; — 2) die Pfeife aus Weidenrinde, C.; — 3) der Bergthymian (calamintha officinalis), Podgorje (Ist.)- Erj. (Torb.).
  56. muzgȃłnica, f. der Morast, Hip. (Orb.).
  57. múzgalọ, n. das Maul, Rez.- C., Baud.
  58. múzgast, adj. 1) saftend (von Bäumen), M.; — 2) sumpfig, Guts.- Cig.
  59. múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
  60. múzica, f. neka hruška, Vrsno ( Goriš.)- Erj. (Torb.); — neko jabolko, Bolc- Erj. (Torb.).
  61. mūzičən, -čna, adj. Musik-, Mur., Cig., C., nk.
  62. múzika, f. die Musik: muziko delati, musicieren; — turška m., die Feldmusik, Cig.
  63. muzikālən, -lna, adj. musikalisch, Cig., nk.
  64. muzikālije, f. pl. die Musikalien, Jan., Cig. (T.).
  65. muzikànt, -ánta, m. der Musikant.
  66. muzikáš, m. der Musikant.
  67. múziti, -im, vb. impf. 1) = muzati, Laub abstreifen, abblättern, Jan.; — m. se, sich federn, Cig., Jan.; — 2) m. se, schleichen, Jan.; — 3) m. se, schmunzeln, Cig., Jan., C., SlN.
  68. mȗzka, f. = muza, eine Kuh mit rückwärts gebogenen Hörnern, Notr.
  69. múzniti, mȗznem, vb. pf. 1) (Laub) abstreifen, Mur., Cig.; — 2) m. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, M., C., Poh.
  70. múzovka, f. butarica brezovih ali vrbovih muz, Polj.; — prim. 1. muza 5).
  71. múzovnik, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  72. múža, f. der Sumpf, der Morast, Mur., Cig., ogr.- C., Št.- Mik.; — = luža, die Pfütze, die Kothlache, Cig., Jan., SlGor.
  73. múžast, adj. sumpfig, morastig, Mur., Raič (Slov.); schlammig, pfützicht, Cig.
  74. mȗžaš, m., Guts., Jarn.; pogl. mužovš.
  75. mužàt, -áta, adj. sumpfig, Raič (Slov.).
  76. mužȃva, f. der Morast, Jan., C.; die Sumpfgegend, vzhŠt.- C.; — die Lache, die Pfütze, Cig., Jan.
  77. mužȃvən, -vna, adj. morastig, sumpfig, Mur.
  78. mužavína, f. der Morast, der Sumpf, Mur., C.
  79. mužȃvnat, adj. morastig, Jan. (H.).
  80. múždžiti, -im, vb. impf. = mužiti, ogr.- C.
  81. mȗžək, -žka, m. der Traubenquetschstock, BlKr.
  82. múžəlj, -žlja, m. 1) das Schwartenbrett, Cig.; — 2) omlačen snop, BlKr.; — 3) die Nudel, Kr.- Valj. (Rad); pl. mužlji, die Nudeln, Pohl., V.-Cig., Jan.; — prim. 2. muzec.
  83. mužę̑n, adj. 1) saftig (von Bäumen, wenn die Rinde leicht ablösbar ist), Ravn.- C.; mužena mladina, Trub.- Mik.; muženo trnje, Dalm.; poskušal sem piščalke viti, pa se ni dalo: les še ni bil dovolj mužen, Erj. (Izb. sp.); — 2) schlammig: muženo blato, Dalm.
  84. mužẹ́ti, -ím, vb. impf. saften (von Bäumen im Frühjahr), M.
  85. mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.
  86. muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
  87. mužę́vnost, f. die Saftfülle (der Bäume), Mur., Kr.
  88. múžgati, -am, vb. impf. = muzgati, quetschen, Mur., Danj. (Posv. p.).
  89. mȗžič, m. die Hauswurz (sempervivum tectorum), Sevnica ( Št.)- Erj. (Torb.); — pogl. možic 2).
  90. mužína, f. der Sumpf, der Morast, Mur., ogr.- C., Mik.
  91. múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.- C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.- C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
  92. mȗžljar, -rja, m. das Schwartenbrett, Ravn.- Cig., Lašče- Erj. (Torb.); plot je iz mužljarjev, Notr.; — prim. muželj, 2. muzec.
  93. mȗžljej, m. 1) das Ueberbleibsel eines Schindelstammes, Jan.; — 2) eine abgedroschene Garbe, Jan., BlKr.- M.; — prim. muželj.
  94. mužljìv, -íva, adj. = muževen, saftend: mužljiva mladica, C.
  95. mȗžnat, adj. sumpfig, C., Trst. (Let.); schlammig, Cig.
  96. mȗžnatən, -tna, adj. = mužnat, C.
  97. mužnatína, f. eine sumpfige Gegend, C.
  98. mȗžnica, f. eine Art Hahnenfuß (ranunculus), vzhŠt.- C.
  99. mužǫ̑l, m. das Trinkglas, Rez.- C., Čres- Erj. (Torb.); — prim. furl. muzùl, Trinkglas, srvn. mujol, Štrek. (Arch.); lat. modiolus, Levst. (Rok.).
  100. mzẹ́ti, -ím, vb. impf., Mik.; pogl. mezeti.

   4.101 4.201 4.301 4.401 4.501 4.601 4.701 4.801 4.901 5.001  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA