Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.748-45.847)

  1. pehȃrnik, m. der Mundschenk, Habd., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  2. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
  3. 2. pəháti, -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich ( z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk- Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
  4. pę̑hič, m. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).
  5. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
  6. pẹhǫ̑ča, f. die Ermattung, C., Z.
  7. pẹhóta, f. 1) die Ermattung, Z.; — 2) (po drugih slov. jezikih) das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  8. pehtàn, -ána, m. ein dickes, schmutziges Mannsbild, Cig.
  9. pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
  10. pę́htran, m. der Dragun-Beifuß, der Bertram (artemisia dragunculus), Medv. (Rok.), Kr.; — tudi: der Bertram (pyrethrum), Cig., Medv. (Rok.); — iz nem. Berchtram = Bertram.
  11. pę́htranov, adj. mit dem Bertramkraut (artemisia dragunculus) gewürzt, Kr.
  12. pę̑je, f. pl., nam. pege, der Gewölbebock, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. 2. pega.
  13. péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje- Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
  14. pę́k, m. der Bäcker; — prim. stvn. peccho, bav. beck, Mik.
  15. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
  16. pekár, -rja, m. der Bäcker, Cig., Jan., C., Žnid., Levst. (Nauk).
  17. pekáriti, -ȃrim, vb. impf. die Bäckerei betreiben, Cig., Jan.
  18. pekárnica, f. das Backhaus, die Bäckerei, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — die Backstube, Levst. (Pril.); — der Bäckerladen, Cig., Jan., C.
  19. pəkáti, -ȃm, vb. impf. 1) an das Waschbrett schlagen: p. perilo, štrene, SlGradec- C.; — 2) p. se, sich katzbalgen, Cig.
  20. pę̑kba, f. = pekva, Danj.- Mik.
  21. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  22. pę́kər, -kra, m., Fr.- C., pogl. pekra.
  23. pekèt, -ę́ta, m. das Getrampel ( z. B. der Pferde), Z., Zora, Valj. (Rad).
  24. peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
  25. peketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. mit den Hufen die Erde stampfen, trotten, traben, Mur., Cig., C.; Črez kam'ne peketajo, Preš.
  26. pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
  27. pę́kinja, f. = pekarica, Mur., Cig., Jan.; — prim. pek.
  28. pekla, f., nam. pekva, Cig., Jan.
  29. pékləc, -kləca, m. = peklenec, Levst. (Zb. sp. II. 55.).
  30. pəklę̑n, adj. Höllen-; verdammt ( pos. v kletvicah); pekleno olje, = hudičevo o., Z.
  31. pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
  32. pəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. Gram verursachen, wurmen: to me pekleni, vzhŠt.
  33. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  34. pəkleník, m. = peklenec, Cig.
  35. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
  36. pəklę́nščak, m. der Teufel.
  37. pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
  38. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  39. pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
  40. pəklı̑vəc, -vca, m. der Quäler, Cig.
  41. péklja, f., nam. petlja, der Obststiel, C., Št.
  42. 2. péklọ, n. die Bratpfanne, Jan., Danj.- Mik., Gor., Dol.
  43. pę́kra, -kər, n. pl., nam. petra, Fr.- C.; pogl. petro, petre.
  44. pę̑kva, f. die Bratpfanne, Mur., Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt.
  45. pelargōnija, f. die Pelargonie (pelargonium), Tuš. (B.).
  46. pelę́ha, f. = peliha, der Fleck, bes. ein rother Fleck am Leibe, Ig (Dol.); — das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — kaka p. zemlje, ein Fleck Erde, Zv.
  47. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
  48. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Plužna pri Bolcu, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  49. pelę́nčək, -čka, m. das Wickelkind, Jan.
  50. pelenẹ́ti, -ím, vb. impf. bitter sein, C.
  51. pelę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = peliniti, verbittern: skrb za brata jej je tesnila in pelenila čute, Jurč.
  52. pelę́novəc, -vca, m. = pelinovec, (pelẹ́novec) Dict.
  53. pelès, -ę́sa, m. der Blank (eine Rebenart), Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), jvzhŠt.- Trumm.
  54. pelę́sast, adj. fleckig, Notr.; — prim. pelisa, peleha.
  55. pelę́sovina, f. = peles, jvzhŠt.- Trumm., Erj. (Torb.).
  56. pə̀lhək, -hka, adj. mürbe, Mik.; (pə̀ljhək, pəljhȃk, Met.); — prim. pligek.
  57. pelíha, f. der Fleck, C.; ein röthlicher Fleck auf den Wangen, Mik.; das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — prim. pelisa.
  58. pelikān, m. der Pelikan, die Kropfgans (pelecanus onocrotalus), Cig., Jan., Erj. (Ž.).
  59. pelín, m. der Wermut (artemisia absynthium); — divji p., der Beifuß (a. vulgaris), Mur., Cig.; das Schimmelkraut, das Filzkraut (filago arvensis), Josch; — judovski p., das Wurmkraut (a. judaica), Cig.; — tudi: pélin, -ína.
  60. pelı̑nčək, -čka, m. eine asiatische Wermutart (artemisia contra), (seme daje prah za gliste), Tuš. (B.).
  61. pelı̑nəc, -nca, m. dem. pelin; der Wermut, M.; S pelincem nasajeno, S trnjičem ograjeno (srce), Npes.-K.
  62. pelı̑nək, -nka, m. der Wermutwein, Valj. (Rad).
  63. pelíniti, -ı̑nim, vb. impf. verbittern, Cig., Jan.
  64. pelı̑nje, n. coll. Wermut, M.
  65. pelı̑nka, f. neka vrsta pelina, ki ima hujši duh ter manjše in manj goste vejice in šopke od pelina, jvzhŠt.
  66. pelı̑nkov, adj. = pelinov, Mik.
  67. pelı̑nkovəc, -vca, m. 1) pelinov grm: Pelin pelinkovec, Ti si žarko cvetje, Npes.-K.; — 2) der Wermutwein, Mur.
  68. pelínov, adj. Wermut-: pelinov grm, pelinovo seme.
  69. pelínovəc, -vca, m. der Wermuttrank; der Wermutwein.
  70. pelínovica, f. voda, v kateri se je pelin kuhal ali namakal, Gor.; das Wermutwasser, Jan. (H.).
  71. pelísa, f. der Fleck, Jan.; eine rothe Pustel, Mik.; das Wimmerl, Z.; — der Streifen, C.; — prim. peliha.
  72. pelísast, adj. voll Wimmern o. Hitzbläschen, Z.
  73. pelískast, adj. peliskasto vreme, regnerisches Wetter, Fr.- C.
  74. pelískati, -am, vb. impf. so schlagen, dass es platscht, mit der flachen Hand schlagen, ogr.- C., Št.; ohrfeigen, Mur.; dež peliska, der Regen plätschert, Št.; toča peliska, ein Hagelwetter geht nieder, Cig., jvzhŠt.
  75. pelískav, adj. peliskavo vreme, = peliskasto v., Z.
  76. pelískniti, -ı̑sknem, vb. pf. platschend schlagen: p. koga, jemandem eine Ohrfeige geben, jvzhŠt.
  77. pelísniti, -ı̑snem, vb. pf. = peliskniti, Mik.
  78. pelíščiti, -ı̑ščim, vb. pf. = peliskniti, C.; — ohrfeigen, Mur.; — fallen, plumpen, C.
  79. pę́liti, -im, vb. impf. spannen, gespannt machen (o obleki), vzhŠt.- C.; p. se, sich spannen (o tesni obleki): rokavi se mi pelijo, vzhŠt.- C.
  80. peljáč, m. der Führer, ogr.- C.
  81. peljȃj, m. die Fuhre, das Fuder, Cig., Jan., ogr.- C.; en peljaj sena, vzhŠt.
  82. peljȃjəc, -jca, m. = peljajica, Jan.
  83. péljati, pę́ljem in: peljáti, -ȃm, vb. impf. führen; za roko koga p.; za podpazduho se p., eingehängt gehen, Cig.; — leiten, Cig., Jan.; kamor srce pelje, nach Herzenslust, Jan.; umeti, kako svet pelja, Lebensart verstehen, Jurč.; — mittelst eines Fahrzeuges fortbringen, fahren ( trans.); gospodo p. v mesto; (brez objekta): kam pa peljaš? — p. se, mittelst eines Fahrzeuges weiter befördert werden, fahren ( intr.); s pošto, po železnici, v ladji, v čolnu se p.; — prim. it. pigliare, nehmen, Mik. (Et.).
  84. peljȗd, m., Cig., pogl. palud.
  85. peljúhtati, -am, vb. impf. = grdo peljati, Nov.
  86. peljúziti se, -ȗzim se, vb. impf. = zaganjati se: p. se v koga, Notr.
  87. peljúzniti se, -ȗznem se, vb. pf. p. se na koga, jemanden überfallen, SlN.
  88. pelka, f. = pelek, der Apfel-, Birn-, Traubenkern, Prim.- Cig., Nov.- C.; (pə̀ljka, Koborid, pljə̀ka, Žabče [ Tolm.], plę́ka, Kneža [ Tolm.]- Erj. [Torb.]).
  89. pelkíca, f. neko jabolko, Vrsno ( Tolm.)- Erj. (Torb.).
  90. pelna, f. = plena, Mur., Mik.
  91. pelníca, f. = plenica, Mur., Mik.
  92. pelod, m. = cvetni prah, Tuš. (B.); — prim. hs. pelud (v istem pomenu).
  93. pelodək, -dka, m. dem. pelod, Tuš. (B.).
  94. pẹ́na, f. 1) der Schaum; nav. pl. pene; pene se mu cedijo iz ust; pene pobrati z juhe, die Suppe abschäumen; — 2) zlata p., zu dünnen, zarten Blättchen geschlagenes Gold, dünnes Blattgold, der Goldschaum; — das Musivgold, Cig. (T.); — steklena p., die Glasgalle, Cig.; — morska p., der Meerschaum (talcum lithomarga), Cig., Jan., DZ., nk.; — kremenita p., die Kieselguhr, DZ.
  95. pẹ̑narica, f. der Schaumlöffel, C., Levst. (M.), Notr.
  96. pẹ́nast, adj. schaumähnlich, geifericht; — schaumbedeckt, schäumend, geiferig.
  97. penāti, m. pl. hišni bogovi starih Rimljanov, die Penaten.
  98. pẹ́nav, adj. schäumig, geiferig, Jan.
  99. pẹ́navəc, -vca, m. der Schaumwurm, Cig.
  100. pẹ́navka, f. der Schaumlöffel, jvzhŠt.

   45.248 45.348 45.448 45.548 45.648 45.748 45.848 45.948 46.048 46.148  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA