Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.701-45.800)

  1. pečúh, m. der Ofensitzer, V.-Cig.
  2. pečȗhar, -rja, m. der Ofensitzer, V.-Cig., Jan.
  3. pečȗhnja, f. der Küchenfetzen, Mur.- Cig.
  4. pečȗhnjica, f. dem. pečuhnja, Mur.- Cig., Jan., (pečuhnica) C.
  5. pečȗrka, f. eine Art Pilz, Dol.- Mik.; der Brätling, Z.
  6. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
  7. pedagōg, m. vzgojeslovec, der Pädagog.
  8. pedagōgij, m. vzgojeslovno učilišče, učiteljišče, das Pädagogium.
  9. pedāl, m. podnožni registri, das Pedal (bei der Orgel).
  10. pedȃnj, -dnjà, m. = pedenj, Cig., Dol.- Met., Vrtov. (Km. k.) i. dr.; tudi: pedȃnj, -ȃnja, Dol.
  11. pedānt, m. pretirano natančen človek, der Pedant.
  12. pedēl, m. vseučiliščne oblasti služabnik, der Pedell.
  13. pédəlj, -dlja, m. = pedenj, C.
  14. pédən, -dna, m. = pedenj, Mik.; tudi: pedę̑n, gen. pednà ali pę́dna, ogr.- Valj. (Rad).
  15. pę́dənj, -dnja, m. die Spanne; dva pednja širok; tudi pédənj, pédnja, Št.
  16. pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.- Mik., Vrt.
  17. pedı̑c, m. pedici, neka vrsta ponočnih metuljev ali vešč: die Spanner (geometrae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  18. pednáti, -ȃm, vb. impf. = pednjati, C.
  19. pedníti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  20. pednjáč, m. die Raupe eines Spanners (geometra), vzhŠt., ogr.- C.
  21. pednják, m. = pednjač, C.
  22. pednjáti, -ȃm, vb. impf. mit der Spanne messen, Mur., Cig., C.; — pednjač (gosenica) pednja in leze, C.; — mit großen Schritten gehen, C.
  23. pę́dnjic, m. = mali pedenj, Valj. (Rad).
  24. pednjíti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  25. 1. pẹ́ga, f. der Fleck, Mur., Cig., Jan.; pege, die Sommerflecke, die Sommersprossen; solnčne pege, die Flecken der Sonne ( astr.), Cig. (T.); mrtvaška p., der Todtenfleck, Cig.; rumena p. (v očesu), der gelbe Fleck, Erj. (Som.), Žnid.; slepa p. (v očesu), der blinde Fleck, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  26. 2. pę́ga, f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.
  27. pẹ́gast, adj. fleckig, Cig., Jan., Cig. (T.); bes. sommerfleckig; pegast obraz.
  28. pẹgáš, m. pegast konj: der Braunschecke, (pegaž) Cig.
  29. pẹgàt, -áta, m. das Perlhuhn, der Perlhahn, Mur., Cig., Jan., Met., Valj. (Rad).
  30. pẹgȃtka, f. die Perlhenne, Mur., Cig., Jan., Erj. (Z.), Št.
  31. pẹ́gav, adj. gefleckt, Cig. (T.); bes. sommerfleckig.
  32. pẹ́gavəc, -vca, m. der Sommerfleckige, M.
  33. pẹ́gavka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  34. pẹ́gavost, f. die Entstellung durch Sommerflecken.
  35. pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.
  36. pę́gla, f. der Theer, Mur., Mik.; das Colophonium, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), DZ.; — prim. it. pégola, Pech.
  37. pẹgovàt, -áta, adj. gefleckt, Met.
  38. 1. pẹ̑h, m. die Entkräftung, die Ermüdung, C., Z., Mik.
  39. 2. pę̑h, m. = 2. pah 4), Mur., Jan., Mik.
  40. pəháč, m. eine schiebende Person, der Schieber, (pahač) Cig.; — der Handstößer ( mont.), SlN.
  41. pəhȃj, m. der Stößel, Jan.
  42. pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
  43. 1. pəhȃnje, n. 1) das Stoßen; das Stampfen; — 2) das Gestampfte: die Grütze, Ravn.- Valj. (Rad).
  44. pehár, -rja, m. 1) der Becher, Mur., C., Habd.- Mik., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); iz zlatih peharjev piti, Jsvkr.; — 2) die stroherne Backschüssel für den Brotteig, der Backkorb; nav. péhar, pehárja (pehára); — 3) der Bienenstrohkorb, C.; — prim. stvn. behhar, pehhari, lat. bicarium, Mik. (Et.); prim. tudi srvn. peichar, Bienenkorb, Levst. (Rok.).
  45. pehárčək, -čka, m. dem. peharec; 1) ein kleines Brotkörbchen, Z., jvzhŠt.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  46. pehárəc, -rca, m. dem. pehar; 1) ein kleiner Becher, Habd.; pila je iz njegovega peharca, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Brotkorb, Valj. (Rad).
  47. peháriti, -ȃrim, vb. impf. betrügen, Jan.; drug druzega pehari, Jurč.
  48. pehȃrnik, m. der Mundschenk, Habd., ogr.- C., kajk.- Valj. (Rad).
  49. 1. pẹ̑hati, -am, vb. impf. 1) abmüden, Cig., Jan.; p. se, sich abmüden, Cig., Jan., C., ZgD.; sich außer Athem laufen, Cig., C.; pehati se je moral, kakor črna živina, p. se za tuje ljudi, LjZv.; — 2) gehen: kam pehaš? Valj. (Rad); — prim. 1. peh.
  50. 2. pəháti, -ȃm, vb. impf. 1) stoßen, schupfen; od sebe koga p.; p. se, sich ( z. B. im Gedränge) stoßen; — peha se mi, es stößt mir aus dem Magen auf, Polj.; — stechen, Z., Št.; z nožem koga p., Št.; — peha me, ich habe Seitenstechen, Št.; — trpka beseda človeka v srce peha (= zbada), C.; — p. se, zanken, streiten, C.; — 2) hervorkommen o. hervorschießen lassen, treiben: trta debel zarod peha (paha) iz očes, Vrtov. (Km. k.); koruza peha, der Kukuruz schießt in die Kolben, Rihenberk- Erj. (Torb.); — po koži se mi peha, ich bekomme einen Ausschlag, Blc.-C.
  51. pę̑hič, m. neka hruška, Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — prim. 2. peh, 2. pah 4).
  52. pəhníti, páhnem, vb. pf. 1) einen Stoß versetzen ( bes. mit einem länglichen Gegenstande); z drogom me je pehnil, (pahnil) Mur.; vol z rogmi koga pahne, Dalm.- C.; v oko me je pehnil, er ist mir mit einem spitzigen Gegenstande ins Auge gefahren, Mur.; p. (pahniti) koga od sebe, s konja, s prestola, Cig.; v ječo koga p., Ravn.; — stechen; z iglo koga v glavo p., Guts. (Res.); z nožem koga p., C., Št.; meč v koga p., C.; — 2) hervorwachsen lassen, treiben: žito bo več stebel pehnilo, (pah-) Cig.; rž bo vnovič pehnila, (pah-) Vrtov. (Km. k.); — 3) pahnjen = prismojen, verrückt, Mur., C., vzhŠt.
  53. pẹhǫ̑ča, f. die Ermattung, C., Z.
  54. pẹhóta, f. 1) die Ermattung, Z.; — 2) (po drugih slov. jezikih) das Fußvolk, die Infanterie, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  55. pehtàn, -ána, m. ein dickes, schmutziges Mannsbild, Cig.
  56. pę̑htra, f. pehtra-baba, ein mythisches weibliches Wesen, C., Gor.; p. otroke pobira, Zv.; — prim. nem. die Frau Berchta, Levst. ( LjZv. 1881. 346.); — prim. tudi perta.
  57. pę́htran, m. der Dragun-Beifuß, der Bertram (artemisia dragunculus), Medv. (Rok.), Kr.; — tudi: der Bertram (pyrethrum), Cig., Medv. (Rok.); — iz nem. Berchtram = Bertram.
  58. pę́htranov, adj. mit dem Bertramkraut (artemisia dragunculus) gewürzt, Kr.
  59. pę̑je, f. pl., nam. pege, der Gewölbebock, Valj. (Rad), Gor.; — pogl. 2. pega.
  60. péjica, f. jama, v kateri se koplje pesek, Malhinje- Erj. (Torb.); — (pejca) die Grotte, Štrek.
  61. pę́k, m. der Bäcker; — prim. stvn. peccho, bav. beck, Mik.
  62. pę́ka, f. das Backen; kruh po peki, frisches Brot, Cig., Met.; dobra dekla je za kuho in peko, jvzhŠt.; mati imajo veliko peko, Erj. (Izb. sp.); — kolikor se enkrat da v peč, das Gebäck, Cig.; celo peko kruha bi snel, tako je požrešen, Lašče- Levst. (Rok.); — kruh stare peke, altbackenes Brot, Cig., Slom.
  63. pekár, -rja, m. der Bäcker, Cig., Jan., C., Žnid., Levst. (Nauk).
  64. pekáriti, -ȃrim, vb. impf. die Bäckerei betreiben, Cig., Jan.
  65. pekárnica, f. das Backhaus, die Bäckerei, Mur., Cig., C., kajk.- Valj. (Rad); — die Backstube, Levst. (Pril.); — der Bäckerladen, Cig., Jan., C.
  66. pəkáti, -ȃm, vb. impf. 1) an das Waschbrett schlagen: p. perilo, štrene, SlGradec- C.; — 2) p. se, sich katzbalgen, Cig.
  67. pę̑kba, f. = pekva, Danj.- Mik.
  68. pəkə̀ł, -klà, m. 1) das Pech, Blc.-C.; — der Theer, Dol.; — 2) die Hölle; v p. priti; pekelvice, die Orakelblume (chrysanthemum leucanthemum), ker otroci pukajoč cvetna peresca ugibljejo, pridejo li v pekel ali v vice ali v nebesa, Kras- Erj. (Torb.); — 3) eine Art Flachsdörrofen, SlGor.- C.; pékəł, Št., ogr., kajk.- Valj. (Rad).
  69. pę́kər, -kra, m., Fr.- C., pogl. pekra.
  70. pekèt, -ę́ta, m. das Getrampel ( z. B. der Pferde), Z., Zora, Valj. (Rad).
  71. peketȃnje, n. das Getrampel, das Gestampfe, Cig., Jan.; p. konjskih kopit, Jurč.
  72. peketáti, -etȃm, -ę́čem, vb. impf. mit den Hufen die Erde stampfen, trotten, traben, Mur., Cig., C.; Črez kam'ne peketajo, Preš.
  73. pę́kəv, -kve, f. die Bratpfanne, Mur., Cig.; pogača v pekvi, Trst. (Let.); — prim. pekva.
  74. pę́kinja, f. = pekarica, Mur., Cig., Jan.; — prim. pek.
  75. pekla, f., nam. pekva, Cig., Jan.
  76. pékləc, -kləca, m. = peklenec, Levst. (Zb. sp. II. 55.).
  77. pəklę̑n, adj. Höllen-; verdammt ( pos. v kletvicah); pekleno olje, = hudičevo o., Z.
  78. pəklę́nəc, -nca, m. der Höllengeist, der Teufel, Mur., Cig., Guts. (Res.).
  79. pəklenẹ́ti, -ím, vb. impf. Gram verursachen, wurmen: to me pekleni, vzhŠt.
  80. pəkleníca, f. 1) die Wagenschmiere, C.; — 2) die Furie, Jan. (H.); — prim. pekel 1) in 2).
  81. pəkleník, m. = peklenec, Cig.
  82. pəklę́nski, adj. Höllen-, höllisch; peklenska pošast, das Höllengespenst; p. kamen, der Höllenstein, Cig. (T.); peklensko veselje, höllische Freude.
  83. pəklę́nščak, m. der Teufel.
  84. pəklẹ́ti, -ím, vb. impf. = pekliti, Dol.- Levst. ( LjZv. I. 36.).
  85. 1. pəklína, f. kamena p., das Erdpech, das Erdharz, Erj. (Min.); — prim. pekel 1).
  86. pəklíti, -ím, vb. impf. peinigen, quälen, Sorgen machen, Mur., V.-Cig., Jan., Dol., vzhŠt.- C.; vest jih bo pekla in peklila vekoma, Burg.; vestni nepokoj ga pekli, Ravn.; — p. se, sich ärgern, M., Pohl. (Km.).
  87. pəklı̑vəc, -vca, m. der Quäler, Cig.
  88. péklja, f., nam. petlja, der Obststiel, C., Št.
  89. 2. péklọ, n. die Bratpfanne, Jan., Danj.- Mik., Gor., Dol.
  90. pę́kra, -kər, n. pl., nam. petra, Fr.- C.; pogl. petro, petre.
  91. pę̑kva, f. die Bratpfanne, Mur., Trst. (Let.), BlKr., vzhŠt.
  92. pelargōnija, f. die Pelargonie (pelargonium), Tuš. (B.).
  93. pelę́ha, f. = peliha, der Fleck, bes. ein rother Fleck am Leibe, Ig (Dol.); — das Hitzbläschen, Valj. (Rad); — kaka p. zemlje, ein Fleck Erde, Zv.
  94. pə̀lək, -lka, m. 1) = peček, der Obstkern, der Weinbeerkern, Kras, Prim., Cig., Štrek., Plužna- Erj. (Torb.); hruševi pelki, Vrtov. (Km. k.); iz pelka zrasla mladika, Nov.; črvi se zarijejo blizu pecljev v nezrele jagode do pelkov, katerih jedrca jim služijo v živež, Nov.; — 2) die Haut der Weinbeere, Dutovlje (Kras)- Erj. (Torb.).
  95. pélen, m. = pelin, GBrda- Erj. (Torb.); pelèn, -ę́na, Plužna pri Bolcu, Lašče- Erj. (Torb.); pélen, -ę́na, Lašče- Erj. (Torb.).
  96. pelę́nčək, -čka, m. das Wickelkind, Jan.
  97. pelenẹ́ti, -ím, vb. impf. bitter sein, C.
  98. pelę́niti, -ę̑nim, vb. impf. = peliniti, verbittern: skrb za brata jej je tesnila in pelenila čute, Jurč.
  99. pelę́novəc, -vca, m. = pelinovec, (pelẹ́novec) Dict.
  100. pelès, -ę́sa, m. der Blank (eine Rebenart), Cig., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.), jvzhŠt.- Trumm.

   45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801 45.901 46.001 46.101  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA