Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.648-45.747)

  1. pečȃnje, n. die Beschäftigung (mit einer Sache), der Verkehr (mit einer Person); p. s čim, s kom; bes. verbotener Umgang, M.
  2. pečár, -rja, m. 1) der Ofenbauer, der Ofensetzer, der Ofenhändler, Mur., Cig., Jan.; — 2) der Bäcker, Alas., Dict.; — 3) tisti, ki peči kreše, der Steinhauer, Rez.- C.
  3. pečárka, f. neka goba: der Bratschwamm, Mur.
  4. pečárkica, f. dem. pečarka, Mur., Danj. (Posv. p.).
  5. pečȃt, m. 1) das Siegel; ročni, občinski, sodnijski p.; p. pritisniti na kaj, etwas mit dem Siegel versehen; pod pečat dejati, in die Sperre nehmen, Cig.; svinčeni p., die Plombe, DZ.; — 2) die mit dem Amtssiegel versehene Vorladung, Z., Gor.; p. vzeti, gerichtlich klagen, Gor.; — das Decret, C.; — 3) das Gepräge, Cig. (T.); — tudi: péčat.
  6. pečȃt, f. = pečat m., Cig., Ravn., Gor., vzhŠt., ogr.- Valj. (Rad); s svojo lastno pečatjo, dolžno pismo iz l. 1630- Let.; — ali je rojstveni list ali kakova pečat (Vorladung), Jurč.; da ne plačaš, precej imaš pečat v hiši, Zv.
  7. pečȃtar, -rja, m. 1) der Siegelstecher, Mur., Cig., C.; — 2) der Siegeler, Cig., C.
  8. pečáti se, -ȃm se, vb. impf. sich abgeben, sich befassen; p. se z vinstvom, z rokodelstvom; škoda je s tem se pečati, es lohnt sich der Mühe nicht; p. se s kom, sich mit jemandem abgeben, Umgang pflegen; p. se z ljudmi svoje vrste, mit seinesgleichen umgehen, Cig.; besonders: unerlaubten (geschlechtlichen) Verkehr pflegen, Cig.; — p. se za kaj, sich um etwas kümmern, Cig.; p. se za gospodarstvo, Zora; pečali so se za napredek, Jurč.; — (redkeje: pečati [brez: se]: ne pečaj v mene, lass mich in Ruhe! BlKr.- M.); — prim. pačati se, — iz it. pacciare, Mik. (Et.); impacciare, stören, impacciarsi, sich einlassen.
  9. pečátiti, -ȃtim, vb. impf. siegeln, abstempeln; p. pisma, svedočbe.
  10. pečatı̑vəc, -vca, m. der Siegeler, Cig.
  11. pečȃtnik, m. 1) der Siegelstock; — = pečatni prstan, Cig., Ravn.- C.; — kovni p., der Prägestempel, DZ.; — 2) = pečatnikar, der Siegelbewahrer, Jan.
  12. pečȃtnikar, -rja, m. der Siegelbewahrer, V.-Cig.
  13. pę̑čca, f. dem. peč f.; ein kleiner Ofen.
  14. 1. pę̑čək, -čka, m. za pečkom, im Ofenwinkel, Jurč.; pust za pečkom, velika noč pod oknom, Dol.- DSv.; — prim. zapeček.
  15. 2. pəčə̀k, -čkà, m. 1) der Weinbeerkern, der Fruchtkern von Äpfeln, Birnen u. dgl.; jabolko je zrelo, kadar ima črne pečke; (pȇčək, -čka, Št.); — 2) neka vinska trta, C., Celjska ok., Hal.- Erj. (Torb.); — 3) die gemeine Kichererbse (cicer arietinum): divji in pitani p., Boršt ( Ist.)- Erj. (Torb.).
  16. pečekȗrəc, -rca, m. der Ofenheizer, Levst. (M.).
  17. péčən, -čna, adj. 1) Ofen-; pę̑čnọ omelo, der Ofenwisch, jvzhŠt.; — 2) zum Backen gehörig: pečne kadunje, der Backtrog, Dol.; — 3) kummervoll: vsa pečna sem te iskala, Rez.- C.
  18. pečę̑n, adj. = kamenit, aus Stein: pečena miza, Rez.- C.
  19. pečę́nčica, f. dem. pečenka; das Brätchen, Cig.
  20. pečeníca, f. 1) = pečena repa, Goriška ok.- Erj. (Torb.), Tolm.; — 2) der Milchschwamm, der Brätling (boletus lactifluus), Cig., M.; — 3) pečę́nica, die Brennessel (urtica urens), Stopice (Tolm.)- Erj. (Torb.), Ben.- C., Koborid ( Goriš.).
  21. pečenína, f. gebratene oder gebackene Speisen, Mur., Cig.; das Backwerk, Jan.
  22. pečę́nja, f. der Braten, Mur., vzhŠt.- C.
  23. pečenják, m. 1) eine Art Kuchen: der Topfkuchen, Št.- Cig., Jan., Slom.- C., Celjska ok.- C.; der Gugelhupf, C.; — 2) der Bratrost, C.
  24. pečenjár, -rja, m. der Bratkoch, Cig.
  25. pečenjáriti, -ȃrim, vb. impf. Bratkoch sein, Fleisch braten, vzhŠt.- C.
  26. pečę́njica, f. dem. pečenja; kleiner Braten, Mur.
  27. pečę́nka, f. 1) der Braten; telečja, svinjska p.; boljša je žlica zelja v miru, nego pečenka v prepiru, Nov.- C.; — 2) = pečena hruška, Razdrto ( Notr.)- Erj. (Torb.); — 3) der Feld- o. Blätterpilz, der Champignon (agaricus campestris), Cig., Jan., Tuš. (R.).
  28. pečę̑nkar, -rja, m. der Bratkoch, Cig.; — der Bratenverkäufer, Bes.
  29. pečę́nkica, f. dem. pečenka; pogl. pečenčica.
  30. pečevína, f. 1) das Felsenstück, Mur.; — 2) der Felsengrund, die Felsengegend, Jan.
  31. pečę́vnast, adj. felsicht, felsig, Mur.
  32. pečevnàt, -áta, adj. felsig, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan.
  33. pečevník, m. der Felsbewohner, Cig., Jan.
  34. péči, péčem, vb. impf. 1) eine feste Speise der Einwirkung der Hitze aussetzen: backen, braten; kruh, potice p., hruške, jabolka, repo, krompir, kostanj p.; meso p.; — ta zna več ko hruške peči = der versteht etwas, Cig.; kruh, repa, meso i. t. d. se peče; danes pečemo, heute ist bei uns Backtag, Cig.; — na Primorskem se kava, ječmen, nosec i. dr. ne žge, nego se peče, Erj. (Torb.); — 2) die Empfindung des Brennens verursachen, brennen: kar te ne peče, ne pihaj! Zv.; solnce peče, die Sonne brennt; rana me peče (verursacht einen brennenden Schmerz); oči me pečejo, ich habe einen brennenden Schmerz in den Augen; — pekoč humor, kaustischer Humor, Cig. (T.); — Gram verursachen: to ga peče; globoko ga je v srce pekla sramota, Levst. (Zb. sp.); vest ga peče, das Gewissen foltert (beißt) ihn; radovednost ga peče, die Neugierde plagt ihn, Cig.; — 3) peči se za kaj, sich um etwas kümmern, C., Jurč. (Tug.); ( stsl.).
  35. 1. pečíca, f. 1) ein kleiner Ofen, M., Gor., Dol.; der Brantweinbrennofen, jvzhŠt.; der Brennofen der Töpfer, Cig.; — die Bratröhre, V.-Cig.; — 2) — kamenček, das Steinchen, Rez.- C.; — 3) = kopriva, Cig.
  36. 2. pẹ́čica, f. 1) dem. peča; ein weibliches weißes Kopftuch z. B. für ein Kind; — 2) das Darmfell, das Gekröse (mesenterium); tolsto gubo, ki jo dela potrebušnica na želodcu in na črevih, imenujemo pečico (Netz), Erj. (Som.); — der Netzbraten, Dol.; — 3) die Halswamme des Rindes, BlKr.
  37. pečína, f. 1) der Fels; — 2) die Felsenhöhle, Mur., Jan.; — 3) das Brennen der Brandwunde, Mik.
  38. pečı̑nar, -rja, m. der Felsbewohner, Cig.
  39. pečı̑nka, f. die Grotte, Erj. (Min.).
  40. 1. pę̑čka, f. 1) das Loch unter dem Ofen, C.; — das Küchenloch in der Wand, C.; — = zapečnjak, ein Sitz hinter dem Ofen, C.; — 2) = pečena repa, pečenica, Guts.
  41. 3. pə̀čka, f. = pečkalo, eine saumselig handelnde Person, Gor.
  42. pəčkálọ, n. einer, der langsam und saumselig arbeitet, Cig.
  43. pəčkȃnje, n. langsames Machen, Cig.
  44. pəčkár, -rja, m. der Kernbohrer (eine Art Rüsselkäfer), Cig.
  45. pəčkáti, -ȃm, vb. impf. 1) die Kerne vom Obst auslesen, Jan. (H.); — 2) stochern: po nosu, po ušesih p., Cig.; stöbern, Z.; wühlen, Otaleži ( Goriš.)- Štrek. (Arch. XII. 464.); — = bosti koga, zabadati v koga, drezati v koga z besedami, sticheln, Podkrnci- Erj. (Torb.); — 3) schnitzeln, bröckeln, Z.; = mrviti, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); n. pr. repo preveč na drobno ribati, kako stvar razmazavati in jo s tem uničevati, Lašče- Erj. (Torb.), BlKr.; — 4) bei der Arbeit nicht vorwärts kommen, Cig.; lenivo kaj delati, da nikjer ni nič pokazati, Lašče- Erj. (Torb.), Cig., Gor., BlKr.
  46. pəčkǫ́vəc, -vca, m. ein aus einem Kern gezogenes Bäumchen, C.
  47. pəčkúr, -rja, m. der Kernsprössling, C.
  48. pečljìv, -íva, adj. kummervoll, Rez.- C.
  49. pečníca, f. 1) der Backofen, Meg., Alas., Cig., Dol.; — der Brennofen, Jan. (H.); — der Dörrofen (für Obst, Flachs u. dgl.), Cig., Št.; — der Töpferofen, Cig., C.; — der Bleiaschenofen, V.-Cig.; — ein Ofen mit einem eingemauerten Kessel, Gor.; Strašne kotle so skovali, Jih v pečnice grozne djali, Slom.; der Destillierofen, Cig.; — die Esse der Schmiede, Cig., C.; — 2) das Loch unter dem Ofen, Guts., Celovška ok.; — die Ofennische, C., Gor.; — das Ziegelofenloch, C.; — 3) die Ofenkachel, Cig., Jan., C., DZ.; pečnico izmekniti in zopet nazaj vstaviti, LjZv.; — 4) das Edelweiß (gnaphalium leontopodium), Tolm.
  50. pečník, m. 1) ein gemauerter Sitzplatz im Ofenwinkel, die Ofennische, C., Celovška ok.; — 2) der Heizer: Sajegulec in pečnik, Levst. (Zb. sp.); (bei Schmelzhütten), Cig.; — 3) der Backgast, der sein Brot dem Bäcker zum Backen bringt, Cig.; — 4) der Felsbewohner, Cig., Jan.; — 5) die Sandnelke, Ravn.- Cig.; die Karthäuser-Pechnelke (lychnis Carthusianorum), C., Medv. (Rok.); — die Aurikel (primula auricula), Zv.
  51. pečnína, f. das Ofengeld, das für den Gebrauch eines fremden Backofens gezahlt wird, das Backgeld, Cig.
  52. pečnjáčək, -čka, m. dem. pečnjak; die Ofenkachel, Guts.- Cig.
  53. pečnják, m. = pečnica 3), die Ofenkachel, Cig.
  54. pečúh, m. der Ofensitzer, V.-Cig.
  55. pečȗhar, -rja, m. der Ofensitzer, V.-Cig., Jan.
  56. pečȗhnja, f. der Küchenfetzen, Mur.- Cig.
  57. pečȗhnjica, f. dem. pečuhnja, Mur.- Cig., Jan., (pečuhnica) C.
  58. pečȗrka, f. eine Art Pilz, Dol.- Mik.; der Brätling, Z.
  59. pę̑d, -ı̑, f. die Spanne; velika p. (od mazinčnega do palčnega konca), mala p. (od kazavčnega do palčnega konca), Z.; pet pedi, pet pedi! tako, pravijo, poje prepelica; prepelica, prava kmetica, meri strn že na "pet pedi", Zv.
  60. pedagōg, m. vzgojeslovec, der Pädagog.
  61. pedagōgij, m. vzgojeslovno učilišče, učiteljišče, das Pädagogium.
  62. pedāl, m. podnožni registri, das Pedal (bei der Orgel).
  63. pedȃnj, -dnjà, m. = pedenj, Cig., Dol.- Met., Vrtov. (Km. k.) i. dr.; tudi: pedȃnj, -ȃnja, Dol.
  64. pedānt, m. pretirano natančen človek, der Pedant.
  65. pedēl, m. vseučiliščne oblasti služabnik, der Pedell.
  66. pédəlj, -dlja, m. = pedenj, C.
  67. pédən, -dna, m. = pedenj, Mik.; tudi: pedę̑n, gen. pednà ali pę́dna, ogr.- Valj. (Rad).
  68. pę́dənj, -dnja, m. die Spanne; dva pednja širok; tudi pédənj, pédnja, Št.
  69. pę́dənj-člóvẹk, -ẹ́ka, m. ein spannlanger Mensch, Prip.- Mik., Vrt.
  70. pedı̑c, m. pedici, neka vrsta ponočnih metuljev ali vešč: die Spanner (geometrae), Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  71. pednáti, -ȃm, vb. impf. = pednjati, C.
  72. pedníti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  73. pednjáč, m. die Raupe eines Spanners (geometra), vzhŠt., ogr.- C.
  74. pednják, m. = pednjač, C.
  75. pednjáti, -ȃm, vb. impf. mit der Spanne messen, Mur., Cig., C.; — pednjač (gosenica) pednja in leze, C.; — mit großen Schritten gehen, C.
  76. pę́dnjic, m. = mali pedenj, Valj. (Rad).
  77. pednjíti, -ím, vb. impf. = pednjati, C.
  78. 1. pẹ́ga, f. der Fleck, Mur., Cig., Jan.; pege, die Sommerflecke, die Sommersprossen; solnčne pege, die Flecken der Sonne ( astr.), Cig. (T.); mrtvaška p., der Todtenfleck, Cig.; rumena p. (v očesu), der gelbe Fleck, Erj. (Som.), Žnid.; slepa p. (v očesu), der blinde Fleck, Erj. (Som.), Sen. (Fiz.).
  79. 2. pę́ga, f. "lesen, z desak storjen lok, potreben, kadar se nad njim zida kak nizek zvod", Lašče, Goriš.- Erj. (Torb.); = pl. pege, das Bogengerüst, der Gewölbebogen, Dict., Cig.; — prim. it. piega, der Bug.
  80. pẹ́gast, adj. fleckig, Cig., Jan., Cig. (T.); bes. sommerfleckig; pegast obraz.
  81. pẹgáš, m. pegast konj: der Braunschecke, (pegaž) Cig.
  82. pẹgàt, -áta, m. das Perlhuhn, der Perlhahn, Mur., Cig., Jan., Met., Valj. (Rad).
  83. pẹgȃtka, f. die Perlhenne, Mur., Cig., Jan., Erj. (Z.), Št.
  84. pẹ́gav, adj. gefleckt, Cig. (T.); bes. sommerfleckig.
  85. pẹ́gavəc, -vca, m. der Sommerfleckige, M.
  86. pẹ́gavka, f. neka hruška, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  87. pẹ́gavost, f. die Entstellung durch Sommerflecken.
  88. pēgaz, m. bajeslovni krilati konj, der Pegasus, Cig., Jan.
  89. pę́gla, f. der Theer, Mur., Mik.; das Colophonium, Cig., Jan., M., Vrtov. (Km. k.), DZ.; — prim. it. pégola, Pech.
  90. pẹgovàt, -áta, adj. gefleckt, Met.
  91. 1. pẹ̑h, m. die Entkräftung, die Ermüdung, C., Z., Mik.
  92. 2. pę̑h, m. = 2. pah 4), Mur., Jan., Mik.
  93. pəháč, m. eine schiebende Person, der Schieber, (pahač) Cig.; — der Handstößer ( mont.), SlN.
  94. pəhȃj, m. der Stößel, Jan.
  95. pəhȃłnik, m. 1) der Stößel, M.; — 2) der Riegel, SlGradec- C.; — 3) der Schrothobel ("s katerim mizar posname največje kosmatine"), Lašče- Erj. (Torb.).
  96. 1. pəhȃnje, n. 1) das Stoßen; das Stampfen; — 2) das Gestampfte: die Grütze, Ravn.- Valj. (Rad).
  97. pehár, -rja, m. 1) der Becher, Mur., C., Habd.- Mik., vzhŠt., ogr., kajk.- Valj. (Rad); iz zlatih peharjev piti, Jsvkr.; — 2) die stroherne Backschüssel für den Brotteig, der Backkorb; nav. péhar, pehárja (pehára); — 3) der Bienenstrohkorb, C.; — prim. stvn. behhar, pehhari, lat. bicarium, Mik. (Et.); prim. tudi srvn. peichar, Bienenkorb, Levst. (Rok.).
  98. pehárčək, -čka, m. dem. peharec; 1) ein kleines Brotkörbchen, Z., jvzhŠt.; — 2) eine Schwammgattung, Mur.
  99. pehárəc, -rca, m. dem. pehar; 1) ein kleiner Becher, Habd.; pila je iz njegovega peharca, Ravn.- Valj. (Rad); — 2) ein kleiner Brotkorb, Valj. (Rad).
  100. peháriti, -ȃrim, vb. impf. betrügen, Jan.; drug druzega pehari, Jurč.

   45.148 45.248 45.348 45.448 45.548 45.648 45.748 45.848 45.948 46.048  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA