Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.448-45.547)

  1. pásiha, f. die Aufmerksamkeit, Rib.- Mik.
  2. pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
  3. pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
  4. pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
  5. pasita, f. der Taufschmaus, ogr.- Mik., C.
  6. pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form ( gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
  7. pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
  8. pasjeglȃvəc, -vca, m. = pesoglavec, Jan. (H.).
  9. pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
  10. pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.
  11. pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
  12. pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
  13. pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
  14. paskvīl, m. die Schmähschrift, das Pasquill, Cig., Jan., (-vilj) Cig. (T.).
  15. paskvilānt, m. der Pasquillant, Cig.
  16. pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
  17. pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
  18. pasǫ́vnik, m. der Weideplatz, Cig., Jan., SlGradec- C., Gor.- Burg. (Rok.); Vun iz mesta gredeta, Na en pasovnik gledata, Npes.-K.
  19. pàsrẹdíšče, n. das Metacentrum ( phys.), Cig. (T.).
  20. pāsta, f. eine teigartige Masse, die Paste, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. it. pasta, der Teig.
  21. pastaríca, f. = pastirica, Mur., Cig., Jan.
  22. pȃstca, f. dem. past; die Mäusefalle, Tolm.
  23. pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
  24. pásterək, -rka, m. der Stiefsohn; — pogl. pastorek.
  25. pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
  26. pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
  27. pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
  28. pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
  29. pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
  30. pastināk, m. = pastinaka, Cig.
  31. pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
  32. pastírče, -eta, n. das Hirtlein, Mur.
  33. pastírčək, -čka, m. dem. pastir; der Hirtenknabe.
  34. pastirčeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, als Hirte dienen, Mur., V.-Cig., Jan., Polj., Slom., Jurč.
  35. pastírəc, -rca, m. dem. pastir, der Hirtenknabe.
  36. pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
  37. pastiričeváti, -ȗjem, vb. impf. = pastiričiti, Jan.
  38. pastiríčica, f. dem. pastirica.
  39. pastiríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Hirtin sein, Cig., Jan., Ravn.
  40. pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.
  41. pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
  42. pastíriti, -ı̑rim, vb. impf. Hirte sein, Cig., Jan.
  43. pastirjeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, nk.; — Seelenhirte sein, C.; (tudi: pastirováti), nk.
  44. pastirováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. pastirjevati.
  45. pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
  46. pastı̑rstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.
  47. pāstor, -rja, m. protestantski župnik, der Pastor.
  48. pástorče, -eta, n. dem. pastorek; das Stiefkindlein, Jan.
  49. pástorək, -rka, m. der Stiefsohn, Mur., Cig., Jan., Mik.
  50. pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
  51. pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
  52. pāstorstvọ, n. das Amt eines Pastors, das Pastorat, Cig., Jan.
  53. pàstǫ̑žəc, -žca, m. das Conoid, Cig. (T.).
  54. pàstožę́rji, m. pl. die Folgepunkte (bei künstlichen Magneten), h. t.- Cig. (T.).
  55. pāstrnak, m. 1) der Pastinakfisch, Cig.; — 2) die Pastinake (pastinaca), Cig.
  56. pastúh, m. 1) der Hengst, Meg., Dict., Cig., Jan., Prip.- Mik., Hip.- C., Levst. (Nauk), DZ., BlKr.- Let.; oslov in pastuhov hotljivost, Dalm.; — 2) = potuhnjenec, Lašče- Levst. (Rok.).
  57. páš, m. = pašanec, pašenog, C.
  58. 1. pȃša, f. 1) das Weiden, die Weide; o sv. Jurju se začne paša; živina je na paši; na pašo gnati; — 2) das Weidefutter; lepa, tečna, slaba p.; — čebelna, ribja p., Cig.; mlečna kaša, otročja paša, Zv.; — p. za oči, die Augenweide, Cig., C.; dušna p., Nahrung für die Seele, geistige Nahrung, Cig., nk.; — 3) der Weideplatz, Cig.; ni naše paše = ni pri nas vzrastlo, Notr.- Let.
  59. 2. pāša, -e, m. častni naslov turških najvišjih oblastnikov, der Pascha.
  60. pašánəc, -nca, m. = pašenog, C., Z., Vrt., Dol., (pášanec) BlKr.
  61. pašánog, m. = pašenog, Bača- Erj. (Torb.), Mik.
  62. pašánoga, f. = des Schwagers Frau, Mik.
  63. páščina, f. das Weiderecht: v tem logu imam drvaščino in jeseni paščino, Rib.
  64. páščiti se, -im se, vb. impf. sich bestreben, Dict., Jan.; sich bemühen, trachten, Krelj; p. se za kaj, sich um etwas kümmern, ogr.- C.; — sich sputen, sich beeilen, Dol.- Cig., Glas., vzhŠt., BlKr.; p. se kam, irgendwohin eilen, ogr.- C.
  65. paščljìv, -íva, adj. eifrig, emsig, ogr.- C.; paščljivo delajo mravlje, ogr.- Kres.
  66. pášəlj, -šlja, m. paličica pri neki igri, Ljub.
  67. pȃšən, -šna, adj. Weide-, Mur., Cig., Jan.
  68. pášən, -šna, m. terrassenförmig sich erhebendes Terrain mit Weinlauben, Štrek.; prvi, drugi p. vinograda, Notr.; — pogl. pašten.
  69. pášena, f. kozje ime, Podmelci- Erj. (Torb.).
  70. pašénog, m. der Mann der Schwester meines Weibes, Mik.; moža dveh sester sta si pašenoga, Tolm.; (tako tudi stsl. in hs.).
  71. pašerka, f. tudi: pašerek, m., Guts., pogl. pažrka.
  72. pašẹ́vati, -am, vb. impf. zu weiden pflegen, Jan., Zemon (Notr.)- Erj. (Torb.).
  73. paševáti, -ȗjem, vb. impf. als Pascha gebieten, Pascha sein, Zora.
  74. pȃšina, f. 1) das Weidegeld, Mur., Met.; — 2) der Weideplatz: čede pripeljati na njih pašine, Škrinj.
  75. pȃšinəc, -nca, m. = pašnik 1), BlKr.
  76. pȃšnik, m. 1) der Weideplatz, die Trift; pašniki, Weideland; — 2) eine Besprechung der Gemeindemitglieder betreffs der Gemeindeweide: pašnik smo imeli, SlGor.- C.; — 3) pl. pašniki = živaki, die Thauwurzeln ( bes. der Reben), vzhŠt.- C.
  77. pȃšnikar, -rja, m. der Weideberechtigte, Cig.
  78. pȃšnja, f. 1) das Weiden, die Weide, Cig., Jan., C.; p. po mejah, das Rainweiden, Cig.; pravica pašnje, Rut. (Zg. Tolm.); — 2) der Weideplatz, Gor.; — 3) = pašina 1), das Hutgeld, Cig.; mati mu pašnjo plačujejo, Ravn. (Abc.).
  79. pȃšnjak, m. = pašnik 1), Cig.
  80. pášnog, m. = pašenog, pašanec, BlKr.
  81. pȃštba, f. = paštuba, M., Gor.
  82. páštən, -tna, m. 1) obdelan pa ograjen kos zemlje, kjer so trte, Tržaška ok.- Štrek. (Let.); — 2) pášten, -štena = zelena planica na hribu, koder se živina rada pase, Sv. Peter pri Gorici- Erj. (Torb.); — iz pažitьnъ; prim. stsl., rus. pažitь, Weide, Erj. (Torb.), Štrek. (Let.).
  83. paštę̑tar, -rja, m. der Pastetenbäcker, Cig., Jan.
  84. pȃštuba, f. die Dörrkammer (für Flachs, Obst u. dgl.), Zora; — prim. pajštva.
  85. pataka, f., Cig., Met., pogl. patoka.
  86. páteči, m. pl. das Hinterbier, Guts., Jarn.
  87. patēnt, m. odprto pismo, javno pismo, vladarsko ali vladno, dopustilno ali pooblastilno pismo, das Patent.
  88. patentováti, -ȗjem, vb. impf. ( pf.) patentieren, Cig.
  89. pátər, -tra, m. der Mönchspriester.
  90. paternǫ́štər, -tra, m. der Rosenkranz.
  91. pàtežíšče, n. das Metacentrum ( phys.), h. t.- Cig. (T.).
  92. pàtı̑sk, m. unerlaubter Nachdruck, Cig. (T.).
  93. patoglávast, adj. zwerghaft, (von Thieren u. Menschen), C.
  94. patoglȃvəc, -vca, m. 1) der Dickkopf, C.; — 2) die Kaulquappe, vzhŠt.- C.; — 3) der Zwerg, vzhŠt.- C.; — prim. paglavec.
  95. pátoka, f. 1) der Nachwein, der Tresterwein, Meg.- Mik., Cig., Hip.- C.; tudi: pl. patoke, Jan.; — das Nachbier, Cig., Jan.; ( prim. pateči); — der Fusel, Jan., Cig. (T.), C., Mik.; — 2) slabo zadnje vino v sodu, predno poteče, BlKr.
  96. pātos, m. vnetost, slovesnost v govoru, das Pathos, Cig. (T.).
  97. patŕcəlj, -clja, m. ein kleiner Holzprügel, C.
  98. patr̀č, -tŕča, m. ein Stück Holz, der Prügel, vzhŠt.- C.; der Reitel (Packreitel): s patrčem kaj povezati, C.
  99. patȓčək, -čka, m. 1) = patrcelj, vzhŠt.- C., Zora; — 2) der Zwerg, Ščav.- C.
  100. patriārh, m. očak, der Patriarch.

   44.948 45.048 45.148 45.248 45.348 45.448 45.548 45.648 45.748 45.848  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA