Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.401-45.500)

párniti, pȃrnem, vb. pf. verenden, verrecken, C.- Cig., Mik., ogr.- C.; naj parne! BlKr.- M.
párnohət, -hta, m. die Klaue, Jan.; — prim. pažnohet.
párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
parobròd, -brǫ́da, m. das Dampfschiff, Cig., Jan., nk.; — hs.
parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
parobrǫ̑dstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig., Jan.; — prim. parobrod.
parodı̑ja, f. posnemanje resnega govora na smešno stran, die Parodie; parodijo delati, parodieren, Cig. (T.).
parodı̑rati, -am, vb. impf. parodieren, Cig. (T.).
párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
parogòn, -gǫ́na, m. der Purgierhahn ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
paroplǫ̑vski, adj. Dampfschiffahrts-: paroplovska črta, DZ.
paroplǫ̑vstvən, -stvəna, adj. Dampfschiffahrts-, paroplovstvena družba, DZ.
paroplǫ̑vstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig. (T.), DZ., Nov.- C.
parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).
parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
párovən, -vna, adj. 1) = paren, Dampf-, Cig. (T.); — 2) gefräßig: p. po čem, gierig, ogr.- C.
párovnik, m. der Dampfkessel, Cig. (T.).
parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
párovnost, f. die Unersättlichkeit, die thierische Gier, ogr.- C.; — prim. paroven 2).
parovòd, -vǫ́da, m. der Dampfcanal, Cig. (T.).
parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — rus.
párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
particīpij, m. deležnik, das Mittelwort, das Participium.
partīkula, f. členek, die Partikel ( gramm.), Cig. (T.).
partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
pȃsančək, -čka, m. eine Hummel mit gelben Streifen um den Leib, Mik.
pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
pasȃnke, f. pl. = otrobi, Rib.- DSv.; — prim. it. pasare, durchsieben.
pȃsar, -rja, m. der Gürtler, Dict., Jan.; — tudi: der Posamentierer, Cig., Jan.
pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
pȃsast, adj. gürtelartig gestreift, Cig., Jan.; pasasti kamen, der Bandstein, Cig.; pasasta prasica, Lašče- Levst. (Rok.).
pasāt, m. der Passatwind, Cig. (T.).
pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
pȃsavka, f. neka velika raca (ob Cerkniškem jezeru), Blc.-C.
pȃsəc, -sca, m. dem. pas; 1) ein kleiner Gürtel; sv. Marije p., der Regenbogen, Habd.- Mik.; — p. na klobuku, die Huttresse, Cig.; pasci = krogi na loncih, Notr.; — 2) = pasasti prasec, Cig.; — eine Art Hummel mit gurtartigen Streifen, Valj. (Rad); prim. pasanec.
pȃsək, -ska, m. dem. pas, Valj. (Rad).
pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.
pásiha, f. die Aufmerksamkeit, Rib.- Mik.
pası̑łnica, f. 1) der Gürtel, die Leibbinde, Cig.; — der Gurt, DZ.; — 2) pas od slame, s katerim se škopnik zveže, Polj.
pası̑łnik, m. = pasilnica 1), Cig.; — der Reitgurt, Cig.
pasína, f. preveza za izmlačen snop, Notr.
pasita, f. der Taufschmaus, ogr.- Mik., C.
pasīvən, -vna, adj. trpen, passiv, Cig. (T.), nk.; pasivna oblika, passive Form ( gramm.), Cig. (T.); pasivna opozicija, passive, nicht thätig eingreifende Opposition, nk.
pásjak, m. 1) der Hundszahn, der Augenzahn, Mur., Cig.; — kača svoje pasjake ostri, Krelj; — 2) der Hundskoth; — 3) der Hundestall, Lašče- Levst. (Rok.).
pasjeglȃvəc, -vca, m. = pesoglavec, Jan. (H.).
pasjevę̑rəc, -rca, m. kdor je pasje vere (psovka): turški p., Zora.
pasjevẹ̑stnik, m. kdor ima pasjo vest, Nov.
pásjica, f. 1) der Hundezwinger, der Hundestall, V.-Cig., Dol.- Levst. (Rok.); — 2) ein Geschwür an der Fußsohle, Štrek.; ulje na nogi, ako se človek zbode in se rana potem ognoji; na pasjico stavijo rastlino: črno bil, Rodik (Kras)- Erj. (Torb.); prim. poštrkavec; — 3) das Tollkraut (solanum nigrum), M., Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.).
pȃska, f. die Aufmerksamkeit, C.; pasko imeti na koga, ein Auge auf jemanden haben, jvzhŠt.
pȃsko, m. ein Hundsname (etwa: Phylax), Volk.- M.
paskvīl, m. die Schmähschrift, das Pasquill, Cig., Jan., (-vilj) Cig. (T.).
paskvilānt, m. der Pasquillant, Cig.
pàslíka, f. das Nachbild (slika, katero vidimo, kadar po gledanju svetlega predmeta zamižimo), Žnid., Lampe (D.).
pȃsoga, f. ime pasasti svinji, jvzhŠt.
pasǫ́vnik, m. der Weideplatz, Cig., Jan., SlGradec- C., Gor.- Burg. (Rok.); Vun iz mesta gredeta, Na en pasovnik gledata, Npes.-K.
pàsrẹdíšče, n. das Metacentrum ( phys.), Cig. (T.).
pāsta, f. eine teigartige Masse, die Paste, Cig., Jan., Cig. (T.); — prim. it. pasta, der Teig.
pastaríca, f. = pastirica, Mur., Cig., Jan.
pȃstca, f. dem. past; die Mäusefalle, Tolm.
pastēl, m. suha barva, das Pastell, Cig. (T.).
pásterək, -rka, m. der Stiefsohn; — pogl. pastorek.
pásterkinja, f. = pasterka, Meg., Guts., Slom.
pasterkováti, -ȗjem, vb. impf. Stiefsohn o. Stieftochter sein, als solche(r) behandelt werden, C.
pásti, pádem, vb. pf. fallen, stürzen, sinken; padel sem, kakor sem dolg in širok; kakor da bi iz oblakov padel, wie vom Himmel gefallen; nesrečno p., einen unglücklichen Fall thun; (raz) s konja p., vom Pferde stürzen; na kup p., zusammenbrechen, einstürzen; p. na dolnjo vejo = auf den Hund kommen, Cig.; — fallen (im Kriege); umstehen (vom Vieh), Cig.; — v glavo p., einfallen; iz glave mi je padlo, ich habe es vergessen, Cig.; — zufallen: ne ve se, komu bo hiša padla, Svet. (Rok.); — voda je padla, das Wasser ist gefallen; — in einen Zustand gerathen, fallen: v omedlevico p., in Ohnmacht fallen; v sramoto p., Schande einlegen, Cig.
pásti, pásem, vb. impf. 1) p. koga (kaj), auszuspähen suchen, belauern, beobachten, Cig., Jan., Šol., C., Vrt.; tako dolgo ga je pasel, da ga je izpasel, so lange gab er auf ihn Obacht, bis er ihn ertappte, Guts.; kokoš p., (kam hodi jajca nest), tatvine sumnega človeka p., Otaleže ( Tolm.)- Štrek. (Let.); zajca p., Cig.; p. na besedo, C.; — 2) Vieh hüten, weiden; ne more v šolo, ker mora p.; ovce, krave p.; p. se, weiden ( intr.); živina se rada pase; — pren. megla se pase po tleh, megle se pasejo po hribih, po nebu, t. j. dolgočasno se vlačijo, Cig., Z., Tolm.- Štrek. (Let.); — p. koga, füttern, Cig.; da bi te pasla sama kisla repa! Jurč.; z želodom p., eicheln, Cig.; p. se, schmausen, Cig.; — oči p. po čem, eine Augenweide haben, Z.; — p. koga s čim, jemandem etwas vorrücken, Cig.; — glad pasti, am Hungertuche nagen, Jan. (H.); — lenobo p., auf der faulen Haut liegen, faulenzen; = vmanjuhe p., Mur., Cig., Jan.; norce p., Possen treiben, spassen, Cig., C.; bolezen se pase po meni, ich habe einen Krankheitsstoff in mir, Cig.
pastíca, f. dem. past; eine kleine Falle, Levst. (Zb. sp.).
pastināk, m. = pastinaka, Cig.
pastír, -rja, m. 1) der Hirt: mali p., der Unterhirt, Cig.; občinski p., der Gemeindehirt, Cig.; — dušni p., der Seelenhirt; — 2) pisani kačji p., die bunte Wasserjungfer (calopterix splendens), ploščati kačji p., die plattgedrückte Wasserjungfer (libellula depressa), Erj. (Ž.).
pastírče, -eta, n. das Hirtlein, Mur.
pastírčək, -čka, m. dem. pastir; der Hirtenknabe.
pastirčeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, als Hirte dienen, Mur., V.-Cig., Jan., Polj., Slom., Jurč.
pastírəc, -rca, m. dem. pastir, der Hirtenknabe.
pastiríca, * f. 1) die Hirtin; — 2) die Bachstelze; bela p. (motacilla alba), Erj. (Z.); = božja p., Kras- Erj. (Torb.); rumena p. (motacilla flava), Erj. (Z.).
pastiričeváti, -ȗjem, vb. impf. = pastiričiti, Jan.
pastiríčica, f. dem. pastirica.
pastiríčiti, -ı̑čim, vb. impf. Hirtin sein, Cig., Jan., Ravn.
pastiríniti, -ı̑nim, vb. impf. = pastiričiti, Polj.
pastirı̑nka, f. die Bachstelze, Mur., C., Mik., jvzhŠt.- SlN.
pastíriti, -ı̑rim, vb. impf. Hirte sein, Cig., Jan.
pastirjeváti, -ȗjem, vb. impf. ein Hirte sein, nk.; — Seelenhirte sein, C.; (tudi: pastirováti), nk.
pastirováti, -ȗjem, vb. impf., pogl. pastirjevati.
pastírski, adj. Hirten-; pastirska palica, der Hirtenstab; pastirska pesem, das Schäfergedicht, die Idylle, Cig., Jan., Cig. (T.); p. igra, das Schäferspiel, Cig., Jan., Cig. (T.); pastirski narod, das Nomadenvolk, Cig.; — pastirsko bogoslovje, die Pastoraltheologie, Cig., Jan.
pastı̑rstvọ, n. 1) das Hirtenamt, Z.; — dušno p., die Seelforge, Cig., Jan., nk.; duhovno p., die Pastoraltheologie, Jan. (H.); — 2) die Schäferwelt, Cig.
pāstor, -rja, m. protestantski župnik, der Pastor.
pástorče, -eta, n. dem. pastorek; das Stiefkindlein, Jan.
pástorək, -rka, m. der Stiefsohn, Mur., Cig., Jan., Mik.
pástorka, f. 1) die Stieftochter, Mur., Cig., Jan., Mik.; — 2) die grüne Nieswurz (helleborus viridis), na Dragonji v Istri- Erj. (Torb.).
pástorkinja, f. die Stieftochter, Mur., Jan., Danj.- Mik.
pāstorstvọ, n. das Amt eines Pastors, das Pastorat, Cig., Jan.
pàstǫ̑žəc, -žca, m. das Conoid, Cig. (T.).

44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701 45.801

Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani

Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU

Iskalnik: NEVA