Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.348-45.447)

  1. paradíž, m. das Paradies; — pogl. raj.
  2. paradížič, m. neko jabolko, Dict.
  3. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  4. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
  5. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
  6. parafrazováti, -ȗjem, vb. impf. paraphrasieren, Cig. (T.).
  7. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
  8. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
  9. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  10. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
  11. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  12. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  13. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
  14. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  15. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
  16. pȃrast, adj. dampfförmig, Cig.
  17. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  18. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
  19. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
  20. párčəc, -čəca, m. dem. parec, Valj. (Rad).
  21. párčək, -čka, m. dem. parec, das Pärchen.
  22. pàrd, párda, m. der Panther, Jan., Dalm.
  23. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
  24. pȃre, f. die Todtenbahre; — iz nem.
  25. párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
  26. párək, -rka, m. dem. par; das Pärchen.
  27. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
  28. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  29. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
  30. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
  31. párhet, m. = barhant, C.
  32. pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
  33. parı̑łnik, m. = parilnica, der Brühtrog, Jan.
  34. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
  35. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
  36. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
  37. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  38. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  39. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  40. pārk, m. angleški vrt z drevjem, der Park.
  41. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
  42. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
  43. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
  44. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
  45. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
  46. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
  47. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  48. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
  49. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  50. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  51. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  52. 2. pȃrnica, f. dem. parna; = parna 2), Dol.- Cig.
  53. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
  54. párniti, pȃrnem, vb. pf. verenden, verrecken, C.- Cig., Mik., ogr.- C.; naj parne! BlKr.- M.
  55. párnohət, -hta, m. die Klaue, Jan.; — prim. pažnohet.
  56. párnohtəlj, -tlja, m. = parnohet, (parnohtli) Rož.- Kres.
  57. parǫ̑bək, -bka, m. 1) der noch in der Erde steckende Klotz eines gefällten Baumes, der Baumstock, Cig., Jan., Levst. (Rok.), Tolm.- Erj. (Torb.), Notr., nk.; — 2) majhen preval v gozdu, Cerknica ( Goriš.).
  58. parobròd, -brǫ́da, m. das Dampfschiff, Cig., Jan., nk.; — hs.
  59. parobrǫ́dən, -dna, adj. Dampfschiff-, nk.
  60. parobrǫ̑dstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig., Jan.; — prim. parobrod.
  61. parodı̑ja, f. posnemanje resnega govora na smešno stran, die Parodie; parodijo delati, parodieren, Cig. (T.).
  62. parodı̑rati, -am, vb. impf. parodieren, Cig. (T.).
  63. párog, m. der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan.; — prim. češ. paroh.
  64. parogòn, -gǫ́na, m. der Purgierhahn ( mech.), h. t.- Cig. (T.).
  65. pàròj, -rója, m. der Schwarm, der von einem jungen Schwarm noch in demselben Sommer entsteht, der Nachschwarm, der Jungferschwarm, Jan., Mik., Zora.
  66. parokròg, -krǫ́ga, m. der Dunstkreis, die Atmosphäre, Cig.
  67. paroplǫ̑vnik, m. das Dampfboot, DZ.
  68. paroplǫ̑vski, adj. Dampfschiffahrts-: paroplovska črta, DZ.
  69. paroplǫ̑vstvən, -stvəna, adj. Dampfschiffahrts-, paroplovstvena družba, DZ.
  70. paroplǫ̑vstvọ, n. die Dampfschiffahrt, Cig. (T.), DZ., Nov.- C.
  71. parostròj, -strója, m. = parni stroj, Jan., Cig. (T.); p. na srednji tlak (pritisk), eine Mitteldruck-Dampfmaschine, Cig. (T.).
  72. parostrǫ̑jnik, m. der Maschinist, Zora.
  73. párovən, -vna, adj. 1) = paren, Dampf-, Cig. (T.); — 2) gefräßig: p. po čem, gierig, ogr.- C.
  74. párovnik, m. der Dampfkessel, Cig. (T.).
  75. parovnják, m. der Sechtelzuber, vzhŠt.- C.
  76. párovnost, f. die Unersättlichkeit, die thierische Gier, ogr.- C.; — prim. paroven 2).
  77. parovòd, -vǫ́da, m. der Dampfcanal, Cig. (T.).
  78. parovòz, -vǫ́za, m. der Dampfwagen, die Locomotive, Cig., Jan., h. t.- Cig. (T.); — rus.
  79. párožič, -iča, m. dem. parog; der Zacken am Hirschgeweih, Cig., Jan., Vrt.
  80. 1. pȃrta, f. das Stirnband der Mädchen, Jan., Mik.; trak z raznim lepotičjem okrašen, ki so ga belokranjska dekleta nosila na čelu, ki pa zdaj skoro ni več v navadi, BlKr.; Tri parte si veže Ta kmetiška hči, Npes.- Kres; — prim. porta, madž. parta, Mik. (Et.).
  81. 2. pȃrta, f. das Bartbeil, Mur.; das breite Metzgerbeil, Bolc- Erj. (Torb.); — die Hellebarte, Jan.; — prim. nem. die "Barte", ein breites Beil.
  82. partēr, m. pritlični del hiše, gledališča, das Parterre.
  83. particīpij, m. deležnik, das Mittelwort, das Participium.
  84. partīkula, f. členek, die Partikel ( gramm.), Cig. (T.).
  85. partitūra, f. pregledni prepis vseh glasov kakega mnogoglasnega glasbenega proizvoda, die Partitur.
  86. pàrúda, f. parude, mineralisierte Körper, Cig. (T.).
  87. pȃs, pȃsa, pasȗ, m. 1) die Binde um den Leib, der Gürtel; — die Gürtelgegend des menschlichen Leibes, die Lenden; voda mi je do pasa; črez pas koga prijeti; črez pas zažeta ženska, ein enggeschnürtes Frauenzimmer, Levst. (Rok.); v pasu me boli, C.; — v nosečem pasu biti, schwanger sein, C.; — 2) das Garbenband, C., zapŠt.; — 3) der Gurtsims, das Mauer- oder Gurtband (in der Baukunst), Cig., Jan., Cig. (T.), Nov.; — der Reif an Kanonen, Cig.; — 4) der Kugelgürtel ( math.), Cig. (T.), Cel. (Geom.); — der Erd- oder Himmelsgürtel, die Zone, Cig., Jan., Cig. (T.); vroči, zmerni, mrzli p., Jes.; — 5) Ladin p., der Venusgürtel (cestum Veneris), Erj. (Z.); — p. sv. Janža, das Gürtelkraut (muscus terrestris), Hip.- C.
  88. pása, f. der Streifen, Jan., Z.; pase na ženskih krilih, Idrija (Notr.); svinja ima široke pase, Dol.
  89. pȃsančək, -čka, m. eine Hummel mit gelben Streifen um den Leib, Mik.
  90. pȃsanəc, -nca, m. das Gürtelthier oder Armadill (dasypus novemcinctus), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.); — die gestreifte Waldhummel, Cig., Z., Valj. (Rad).
  91. pasȃnke, f. pl. = otrobi, Rib.- DSv.; — prim. it. pasare, durchsieben.
  92. pȃsar, -rja, m. der Gürtler, Dict., Jan.; — tudi: der Posamentierer, Cig., Jan.
  93. pȃsarski, adj. Gürtler-, Cig.; tudi: Posamentier-: pasarsko blago, Posamentierwaren, DZ.
  94. pȃsast, adj. gürtelartig gestreift, Cig., Jan.; pasasti kamen, der Bandstein, Cig.; pasasta prasica, Lašče- Levst. (Rok.).
  95. pasāt, m. der Passatwind, Cig. (T.).
  96. pásati, pȃšem, vb. impf. gürten, gürteln, Mur., Cig., Jan., Zora; — pasana, ime pasasti kozi, ogr.- C., Krn- Erj. (Torb.).
  97. pȃsavka, f. neka velika raca (ob Cerkniškem jezeru), Blc.-C.
  98. pȃsəc, -sca, m. dem. pas; 1) ein kleiner Gürtel; sv. Marije p., der Regenbogen, Habd.- Mik.; — p. na klobuku, die Huttresse, Cig.; pasci = krogi na loncih, Notr.; — 2) = pasasti prasec, Cig.; — eine Art Hummel mit gurtartigen Streifen, Valj. (Rad); prim. pasanec.
  99. pȃsək, -ska, m. dem. pas, Valj. (Rad).
  100. pasíca, f. die Binde um den Leib, die Lendenbinde, Cig.; nekdaj so možje nad srajco črez pas nosili rdeče, volnene pasice, Levst. (Rok.); der Gürtel, Cig., Jan., C., Ravn., Nov.; Opaše pasico zlato, Npes.-K.; die Schärpe, DZ.; — das Cingulum beim Messkleide, M.; — dolgi "šal", s katerim si vrat po zimi ovijajo, Dol.

   44.848 44.948 45.048 45.148 45.248 45.348 45.448 45.548 45.648 45.748  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA