Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.301-45.400)

  1. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  2. pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
  3. panteīst, m. der Pantheist.
  4. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  5. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
  6. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  7. pàogǫ́r, -rja, m. der Aalmolch (amphiuma), Erj. (Z.).
  8. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  9. papadávkati, -am, vb. impf. = prepevati kakor prepelica, C.
  10. pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
  11. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  12. 1. papę̑r, -rja, m. = papir, Valj. (Rad).
  13. 2. pápər, -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
  14. páperək, -rka, m., Mur., Cig., Mik., Št., Dol. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberek.
  15. páperkovati, -ujem, vb. impf., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberkovati.
  16. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
  17. pȃpeštvọ, n. das Papstthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  18. 1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
  19. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  20. papeževáti, -ȗjem, vb. impf. Papst sein, als Papst regieren, Cig.
  21. pȃpeževəc, -vca, m. der Anhänger des Papstes, der Papist, Cig., Jan.
  22. pȃpeževstvọ, n. der Papismus, Jan. (H.).
  23. pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
  24. pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
  25. pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
  26. papíga, f. der Papagei, Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
  27. papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
  28. papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
  29. papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
  30. papı̑rar, -rja, m. der Papiermacher, der Papierfabrikant, der Papierhändler, Cig., Jan., C.
  31. papı̑rarica, f. die Papiermacherin, die Papierhändlerin, Cig.
  32. papı̑rarstvọ, n. die Papiermacherei, die Papierfabrication, Cig.
  33. papı̑rčək, -čka, m. ein Stückchen Papier.
  34. papı̑rnica, f. 1) die Papiermühle, die Papierfabrik; — 2) die Strohblume (xeranthemum annuum), Cv.
  35. papı̑rničar, -rja, m. der Inhaber einer Papierfabrik, Bes.
  36. papirojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Papierkäfer, Cig.
  37. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  38. pȃpkati, -am, vb. impf. = papati (v otročjem govoru).
  39. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  40. pāprika, f. die Beißbeere, spanischer Pfeffer, Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.).
  41. papúčica, f. dem. papuča; das Pantoffelthierchen (paramecium), Erj. (Z.).
  42. 1. pȃr, m. = para, der Dunst, Cig., Jan.
  43. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
  44. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
  45. parābola, f. 1) das Gleichnis, die Parabel, Jan., nk.; — 2) die Parabel (eine Curve), Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  46. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
  47. parādən, -dna, adj. zur Parade dienend, Parade-, Cig., nk.; paradni meč, Cig.
  48. paradíž, m. das Paradies; — pogl. raj.
  49. paradížič, m. neko jabolko, Dict.
  50. paradı̑žnica, f. = paradajzar, der Paradiesapfel, Mur.; — pogl. rajsko jabolko.
  51. paradōkson, m. trditev, katera se na videz ali v resnici ne vjema z zdravim razumom, das Paradoxon, Cig. (T.).
  52. parafrāza, f. razlaga z drugimi besedami, die Paraphrase, Cig. (T.).
  53. parafrazováti, -ȗjem, vb. impf. paraphrasieren, Cig. (T.).
  54. paragrāf, m. der Paragraph; paragrafi so manjši odstavki v zakonih in znanstvenih spisih.
  55. paralāksa, f. mimozor, dvogledni kot, die Parallaxe ( astr.), Cig. (T.), nk.
  56. paralelepipēd, m. prizma nad paralelogramom, das Parallelepiped, Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  57. paralēlnost, f. vzporednost; — = paralelizem, der Parallelismus, Cig.
  58. paráłən, -łna, adj. zum Auftrennen dienend: parȃłni nožiček, das Trennmesser, Cig.
  59. parȃłnica, f. das Secierzimmer, DZ.
  60. parálọ, n. 1) das Trennmesser, Cig.; — 2) das Schlitzeisen, das Driet (bei den Sammtwebern), Cig.
  61. pȃranje, n. das Schlitzen, das Auftrennen; — die Section, DZ., C.; p. živali, die Zootomie, Cig.
  62. parȃnjək, -njka, m. die Rolle ( mech.), Gorjansko (Kras)- Erj. (Torb.); — prim. it. paranco, die Zugwinde.
  63. pȃrast, adj. dampfförmig, Cig.
  64. paráš, m. 1) eine Art Messer, vzhŠt.- C.; — 2) = črtalo, das Pflugmesser, Cig.
  65. pȃrati, -am, vb. impf. auftrennen; suknjo parati; — p. se, aufgehen (von der Naht); — schlitzen: trebuh p.; — secieren, obducieren, Cig., C.
  66. parcēla, f. zemljišče, kot del posestva, die Parcelle.
  67. párčəc, -čəca, m. dem. parec, Valj. (Rad).
  68. párčək, -čka, m. dem. parec, das Pärchen.
  69. pàrd, párda, m. der Panther, Jan., Dalm.
  70. pardōn, m. prizanesenje, milost, der Pardon.
  71. pȃre, f. die Todtenbahre; — iz nem.
  72. párəc, -rca, m. dem. par, das Pärchen, Valj. (Rad).
  73. párək, -rka, m. dem. par; das Pärchen.
  74. 1. pȃrən, -rna, adj. 1) Dampf-, Cig., Jan., Cig. (T.); parna kopelj, parna moč, parni stroj, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; — 2) párən = soparen, Jan.; danes je parno, M.
  75. parentēza, f. vmesni stavek, vmetek, die Parenthese, Cig. (T.).
  76. párẹz, m. kol, s katerim pri svinjkanju pastir svinjko odganja, vzhŠt.
  77. pȃrga, f. 1) der Ölkuchen, Poh.; — 2) halbgelöschter Kalk, M.; — 3) eine knauserische Person, C.; — pogl. prga.
  78. párhet, m. = barhant, C.
  79. pȃrica, f. die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig.; — die Schwüle, Mur.
  80. parı̑łnik, m. = parilnica, der Brühtrog, Jan.
  81. pȃrina, f. zmočeno, na solncu posušeno seno, Dol.
  82. 1. páriti, pȃrim, vb. impf. 1) dunsten machen, dünsten, dämpfen; solnce pari, die Sonne hebt Dünste empor, Cig.; die Sonne bewirkt Schwüle, Z.; p. se, Dünste von sich geben, dampfen: seno se pari na kupu; na solncu se pari kaj mokrotnega; — p. se, welken, Mur., Danj.- Mik.; rože se že parijo, SlGor.; — 2) der Einwirkung des heißen Wassers aussetzen, brühen; slad p., das Malz mit heißem Wasser begießen und umrühren, maischen, V.-Cig.; perilo p., die Wäsche brühen, einlaugen, beuchen (sechteln), Habd., Cig., Mik., vzhŠt., ogr.- C.; sod p., ein Fass mit siedendem Wasser ausbrühen, Cig.
  83. 2. páriti, -im, vb. impf. paaren, Cig., Jan.; Krajinčan (kmet iz Suhe Krajine) vole pari, Bog pa ljudi, Zatičina ( Dol.)- Erj. (Torb.); — p. se, sich paaren (o pticah), Cig.; o sv. Gregorju se ptiči pare, Lašče- Levst. (Rok.); — p. se s kom, sich mit jemandem vergleichen, M.; — tudi paríti.
  84. parı̑zar, -rja, m. 1) der Pariserwagen (großer, starker Lastwagen), Slom.- C., SlN.; — 2) der Wolfsfuß (lycopus europaeus), Ip.- Erj. (Torb.); — iz nem.
  85. pȃrjenəc, -nca, m. eine Art Kuchen, das Schmalzbrot, Celjska ok.- C.
  86. pȃrjenik, m. nekakšen nizek, sladek kruh iz poparjenega testa, največ iz ajdove moke, navadno ga pečejo o svatovščinah, Cig., Dol.
  87. pārk, m. angleški vrt z drevjem, der Park.
  88. 1. párkəlj, -klja, m. 1) die Klaue, der gespaltene Huf; mali p., die Afterklaue (Oberklaue), Cig.; bolezen na parkljih, die Klauenseuche, Strp., nk.; — (zaničljivo o prstih na roki): parklji me bolijo, jvzhŠt.; — der ungespaltene Huf = kopito, Rez.- C.; — 2) ein Achtel einer Hube, Blc.-C., Notr.; — prim. šparkelj.
  89. 2. párkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Popanz, der Teufel, Štrek. (Arch.); der Krampus (v spremstvu sv. Miklavža na Miklavžev večer); — prim. kor.-nem. partl, Štrek. (Arch.).
  90. pȃrkəljc, -kəljca, m. dem. parkelj; 1) eine kleine Klaue; — 2) kozji parkeljci, das echte Geißblatt (lonicera caprifolium), lesičji parkeljci, die gelbe Keulen-Morchel oder Bärentatze (clavaria flava), Tuš. (R.).
  91. pȃrkəljčək, -čka, m. dem. parkeljc; 1) eine kleine Klaue; — 2) zajčji parkeljčki, der Korallenschwamm, Kr.
  92. párkəljn, -ljna, adj. Klauen-: parkeljna kuga, die Klauenseuche, Slom.- C.
  93. parkēt, m. iz ploščic zložena tla, das Parket.
  94. pȃrkljar, -rja, m. der Spalthufer, Cig.; — parkljarji, die Hufthiere, Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  95. párkot, m. v hlevu pregraja, ki se naredi teletom ali ovcam, Malhinje (Kras)- Erj. (Torb.); — pogl. prekat.
  96. pȃrna, f. 1) gospodarsko poslopje za slamo, seno itd., nav. poleg poda (gumna), Št., Dol.; die Scheune, Guts.- Cig., Jan.; — 2) die Bähestube, Cig.; = sušilnica, na kateri se lan, konoplje, predno se tarejo, suše, tudi sušilnica za sadje, BlKr.; — 3) die Futterleiter über der Krippe, die Raufe, Gor.- Levst. (Rok.), Tolm.- Štrek. (LjZv.); — prim. srvn. barn, barne, Krippe, Raufe; Scheunenraum zur Seite der Tenne, Štrek. (LjZv.).
  97. pàrnȃg, -nága, adj. = čisto nag, Lašče- Levst. (Rok.); do parnazega sleči, Kast.; — iz nem. "bar" in slov. "nag", Levst. (Rok.).
  98. 1. pȃrnica, f. 1) = žehtnik, der Sechtzuber, C.; — 2) (ladja) p., das Dampfschiff, Cig., DZ.; p. na vijak, der Schraubendampfer, Cig. (T.); prim. parnik.
  99. 2. pȃrnica, f. dem. parna; = parna 2), Dol.- Cig.
  100. pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; ( rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.

   44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601 45.701  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA