Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.248-45.347)

  1. pȃlež, m. das Versengen, das Verbrennen, Cig.; die Senge ( bes. an den Weinreben), bewirkt durch einen auf Regen jäh folgenden Sonnenschein, Cig., Jan., M., Dol.; palež je na grozdje padel, Mik.; tudi: der Brand am Getreide, Nov.
  2. pàli, adv. = pale, pa le, wieder, vzhŠt., ogr.- Let.; — prim. pa 4).
  3. pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.- Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
  4. páličast, adj. stabförmig, Jan. (H.).
  5. páličati, -am, vb. impf. prügeln, Ist. ( Nov.)- C.
  6. páličica, f. dem. palica; das Stöckchen, das Stäbchen; das Spazierstöckchen: s paličico se igrati.
  7. palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
  8. pálička, f. dem. palica; 1) das Stöckchen; — 2) der Klöpfel (bei der Trommel), Cig.; — 3) neka alga (bacillare), Tuš. (B.).
  9. pàlı̑k, m. die Pseudomorphose, h. t.- Cig. (T.).
  10. 1. palína, f. = smod, palež, der Brand an Früchten, C.
  11. 2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
  12. palinka, f. der Brantwein, Mik.; — prim. paljenka.
  13. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
  14. palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
  15. pàlı̑st, m. das Nebenblatt, Jan. (H.).
  16. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
  17. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
  18. palı̑vəc, -vca, m. der Brenner, der Senger, Cig.
  19. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
  20. páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
  21. páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
  22. paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
  23. pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
  24. pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
  25. pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
  26. paljúska, f. das Schrotmehl, Dol.- Mik. (Et.); — = paliska, (paluska) Nov.
  27. palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
  28. palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
  29. palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
  30. palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
  31. pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
  32. palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
  33. pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
  34. panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
  35. pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
  36. pȃnavəc, -vca, m. der Beschwörer, Travn.- Valj. (Rad); — prim. panati.
  37. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  38. pandı̑rək, -rka, m., Cig., Frey. (F.), pogl. pondirek.
  39. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
  40. pandúrəc, -rca, m. dem. pandur, Valj. (Rad).
  41. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
  42. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  43. pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
  44. pȃnjčəc, -čca, m. dem. panjec, Valj. (Rad).
  45. pȃnjəc, -njca, m. dem. panj, Valj. (Rad).
  46. panję̑vje, n. coll. Baumstöcke, Holzblöcke, BlKr.
  47. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
  48. pánkrt, m. ein uneheliches Kind, der Bankert; — iz nem.
  49. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
  50. pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
  51. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  52. pánož, m. der Edelknecht, der Page, V.-Cig., Jan.; — češ. panoš.
  53. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).
  54. pànt, pánta, m. 1) das Thürband; — 2) die Gattung, die Art, C.; — die Statur, Meg.- C.; dobrega, slabega panta, Hal.- C.; — iz nem. "Band", ki pomenja v bav. narečju tudi: Verwandtschaft, C.
  55. pȃntəc, -tca, m. dem. pant, Valj. (Rad).
  56. panteīst, m. der Pantheist.
  57. pānter, -rja, m. der Panther (felis pardus), Jan., Erj. (Ž.); črni p. ( f. melas), Erj. (Z.).
  58. pántovəc, -vca, m. 1) die Bandweide, Mariborska ok.- Kres; — 2) nekakšen velik sveder, Gor.
  59. pàǫ́blọ, n. das Sphäroid, Cig. (T.); zemeljsko p., das Erdsphäroid, Jes.
  60. pàogǫ́r, -rja, m. der Aalmolch (amphiuma), Erj. (Z.).
  61. pápa, f. 1) das Essen, die Speise (v otročjem govoru); dobra pupa in papa, Glas.; — 2) pl. pape = žrelo, der Rachen, vzhŠt.; strašen plamen je gorel lintveru (= lintverju) iz pap, Npr. ( vzhŠt.)- Kres.
  62. papadávkati, -am, vb. impf. = prepevati kakor prepelica, C.
  63. pápati, -am, vb. impf. essen, pappen (v otročjem govoru).
  64. pȃpək, -pka, m. = živinski parkelj, Z., BlKr.
  65. 1. papę̑r, -rja, m. = papir, Valj. (Rad).
  66. 2. pápər, -pra, m. turški p., die Beißbeere, spanischer Pfeffer oder Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.); — pogl. poper.
  67. páperək, -rka, m., Mur., Cig., Mik., Št., Dol. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberek.
  68. páperkovati, -ujem, vb. impf., Mur., Cig., Jan., Dol., jvzhŠt. i. dr., nav. oblika za pravilnejšo: paberkovati.
  69. pȃpeški, adj. päpstlich, Mur., Cig., Jan.
  70. pȃpeštvọ, n. das Papstthum, Mur., Cig., Jan., nk.
  71. 1. pȃpež, m. der Papst; — prim. stvn. pabes, bābes, Mik.
  72. 2. pȃpež, m. 1) der Esser, Z.; naš Janezek je že zdaj papež, Gor.; (šaljiva beseda); — 2) coll. Esswaren, C.; — prim. papati.
  73. papeževáti, -ȗjem, vb. impf. Papst sein, als Papst regieren, Cig.
  74. pȃpeževəc, -vca, m. der Anhänger des Papstes, der Papist, Cig., Jan.
  75. pȃpeževstvọ, n. der Papismus, Jan. (H.).
  76. pȃpežica, f. = turška repa, C.; die Topinambourrübe (helianthus tuberosus), Z.
  77. pȃpežnik, m. der Papist, Guts.- Cig., Jan., Krelj, M., Dalm.
  78. pápica, f. dem. papa; ima dosti papice in pupice, er hat genug zu essen und zu trinken (v otročjem govoru), BlKr.
  79. papíga, f. der Papagei, Mur., Cig., Jan., Erj. (Ž.), nk.
  80. papígica, f. dem. papiga; nerazdružna p., der Inseparabel (psittacula pullaria), Erj. (Ž.).
  81. papı̑nəc, -nca, m. der Papist, der Katholik, ogr.- Mik., C., Vest.
  82. papı̑r, -rja, m. das Papier; pisni, pisalni p., das Schreibpapier, Cig., Jan., nk.; pisemski p., das Briefpapier, Cig., Jan.; = listovni p., Jan.; pijoči p., das Löschpapier, Cig. = pivni p., Cig., Jan.; ognjeviti p., das Pyropapier, DZ.; p. pije, das Papier fließt, Cig.; p. moči, ne drži tinte, das Papier schlägt durch, Cig.; — vrednotni p., das Wertpapier, DZ.; = vrednostni p., Jan.
  83. papı̑rar, -rja, m. der Papiermacher, der Papierfabrikant, der Papierhändler, Cig., Jan., C.
  84. papı̑rarica, f. die Papiermacherin, die Papierhändlerin, Cig.
  85. papı̑rarstvọ, n. die Papiermacherei, die Papierfabrication, Cig.
  86. papı̑rčək, -čka, m. ein Stückchen Papier.
  87. papı̑rnica, f. 1) die Papiermühle, die Papierfabrik; — 2) die Strohblume (xeranthemum annuum), Cv.
  88. papı̑rničar, -rja, m. der Inhaber einer Papierfabrik, Bes.
  89. papirojẹ̀d, -jẹ́da, m. der Papierkäfer, Cig.
  90. papı̑rščina, f. das Papierzeug, h. t.- Cig. (T.); v papirščini barvan papir, im Zeug gefärbtes Papier, DZ.
  91. pȃpkati, -am, vb. impf. = papati (v otročjem govoru).
  92. paprenják, m. das Pfefferbrot, Valj. (Rad).
  93. pāprika, f. die Beißbeere, spanischer Pfeffer, Paprika (capsicum annuum), Tuš. (R.).
  94. papúčica, f. dem. papuča; das Pantoffelthierchen (paramecium), Erj. (Z.).
  95. 1. pȃr, m. = para, der Dunst, Cig., Jan.
  96. 2. pár, m. das Paar; par konj, dva para volov; vol nima para; v par iti s kom ( n. pr. v procesiji), paarweise gehen; — mož, da mu ga ni para, ein Mann, der seinesgleichen sucht; v tem nima para, hierin ist niemand mit ihm zu vergleichen.
  97. pȃra, f. 1) die Ausdünstung, der Dunst, Mur., Cig., Jan., Mik., Erj. (Min.); der Dampf ( phys.), Cig. (T.), nk.; — 2) die Thierseele, Cig.; paro vzeti, schlachten, Cig., Mik.; vol, pes ima paro, ne dušo, BlKr.- M., Tolm.; konjska para se drži telesa, kakor klop kože, Str.; — kot kletvica: konjska para! Z.; para zanikarna! liederliches Tuch! Cig.; ti para ti! Teufel! C., jvzhŠt.; ti šentana para! Št.- Pjk. (Črt.); da bi te para! dass dich das Wetter! Cig.; — der Teufel, der Satan, C., Mik.; — uboga para, armer Teufel; — tudi: pára.
  98. parābola, f. 1) das Gleichnis, die Parabel, Jan., nk.; — 2) die Parabel (eine Curve), Cig. (T.), Cel. (Geom.).
  99. paradȃjzar, -rja, m. der Paradiesapfel (solanum lycopersicum), Tuš. (R.); — pogl. rajsko jabolko.
  100. parādən, -dna, adj. zur Parade dienend, Parade-, Cig., nk.; paradni meč, Cig.

   44.748 44.848 44.948 45.048 45.148 45.248 45.348 45.448 45.548 45.648  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA