Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.201-45.300)

  1. pȃjštvar, -arja, m. kdor si iz pajštve bajto ali hišo napravi, bajtar, Gor., Tolm.
  2. pȃjž, m. eine Art Schild, Meg., ogr.- C.; — prim. it. pavese, Schild, C.
  3. pàk, conj. = pa, aber, Mur., Cig., Jan., Mik., Dalm., Jap., nk.; kaj pak = kaj pa, Rib.; zdaj pa, kadar hočete, pak naprežem, Jurč.
  4. pakədráti, -ȃm, vb. impf. entstellen, C.; prim. pakodrati, pakudrati.
  5. pákəlj, -klja, m. etwas Gekrümmtes, ein Haken, SlGor.- C.; — paklji, verkrümmte Finger, C.
  6. pākfon, m. kovinska zmes z bakrom, der Pakfong.
  7. páklen, m. eine Ahornart, SlGradec- C.; — prim. 1. klen.
  8. páklẹst, m. der abgehauene Ast, der Prügel, Fr.- C., Savinska dol.
  9. páklẹz, m., nam. paklest, Cig., Slom.- C.; z debelim paklezom ga je udaril, Št.
  10. pákljast, adj. gekrümmt, C.; p. nos, SlGor.- C.; — verkrüppelt, C.
  11. pákljavəc, -vca, m. der Krüppel, vzhŠt.- C.
  12. pàklobučnják, m. paklobučnjaki, Quallenpolypen (hydromedusae), Erj. (Z.).
  13. pakodráti, -ȃm, vb. impf. = pačiti, entstellen, C.
  14. pákoł, m. ein kurzer, knotiger Stock, C.
  15. pákołəc, -łca, m. der Prügel, Št.
  16. pàkovína, f. das Metalloid, Cig. (T.).
  17. pàkristāl, m. der Pseudokrystall, Cig. (T.).
  18. pàkrǫ̑g, m. die Ellipse ( math.), Cig. (T.), nk.
  19. 1. pal, m. 1) der Brandgeruch, Jan.; — 2) die Flockasche, die Loderasche, C., Z.; pal gre na kvišku, Z.; — 3) der Brand an Bäumen, Jan. (H.); (palj?).
  20. 2. pȃl, m. der Schlamm, vzhŠt.- C., ogr.- Valj. (Rad); — (tudi: pȃl, -ı̑, f., vzhŠt.).
  21. 3. pȃl, m. der Pflock, der Pfahl, Z.; — das Ziel: v pal streljati, Rez.- C.; — prim. it. palo, der Pfahl.
  22. paláč, m. = palača, Meg., Trub., Dalm.
  23. paláča, f. der Palast; — prim. lat. palatium, it. palazzo.
  24. palȃdič, m. der Weinrebenpfahl, Vrtov. (Vin.), Nov., Ip.; — prim. it. palata, das Pfahlwerk.
  25. palādij, m. das Palladium (Schutzbild), Cig.
  26. 2. pȃlast, adj. morsch: p. les, vzhŠt.- C.
  27. pālaš, m. nekakšen meč, der Pallasch, Cig., Jan., ogr.- C.
  28. palatīn, m. nadvornik, nadvorni župan, der Palatin, Cig., Jan.
  29. pȃłčək, -čka, m. dem. palec; 1) das Däumchen; — 2) der Däumling, der Zwerg, Cig., Jan., Valj. (Rad), SlGradec- C.; — 3) das Goldhähnchen (regulus crococephalus), Cig., Jan., Frey. (F.); — = stržek, der Zaunkönig (troglodytes parvulus), Cig., C., Erj. (Ž.).; — 4) die Dattelfrucht, Cig., Jan., Slom.- C.; — 5) = reznik, die kurzgeschnittene Rebe, der Zapfen, Nov.; — 6) das Häkchen auf der Gabel des Spinnrades, Gor.
  30. pȃłčən, -čna, adj. Daumen-; — palčno kolo, das Kammrad, Cig.; palčno kolo v mlinu pri žagi, Lašče- Levst. (Rok.), Notr.; (palčeno k., Cig. [T.]); — Zoll-: palčna mera, das Zollmaß, Cig.
  31. pałčenják, m. das Kammrad, Cig. (T.).
  32. pȃłčevje, n. das Kammwerk, h. t.- Cig. (T.).
  33. pȃłčevnica, f. die Kammlinie, Cig. (T.).
  34. pȃłčič, m. dem. palec; 1) das Däumchen, Mur.; — 2) = stržek, der Zaunkönig, Frey. (F.).
  35. páłčiti, -im, vb. impf. pfuschen, stümpern, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); verze p., Cig.
  36. pȃłčnica, f. die Daumenschraube, der Daumenstock (ein Folterwerkzeug), Jan.; = pl. palčnice, Cig.
  37. pȃłčnik, m. 1) der Daumenüberzug, der Däumling, Mur., Cig., Jan.; = kar se na ranjen palec natakne, Fr.- C.; — das Daumenleder der Schuster, Cig.; — das Daumeneisen ( z. B. bei Drahtziehern), Cig.; — 2) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 3) palčniki = palci, die Hebearme (Daumen), welche die Hämmer, Stampfen u. dgl. in die Höhe heben, Cig.; — 4) der obere, kürzere Zacken an der Heugabel, Cig., Kras, Ip., Lašče- Erj. (Torb.), Štrek.; — 5) das Halskraut (campanula trachelium), (otroci si cvet natikajo na prste), Tolm.- Erj. (Torb.); — 6) češulja pri ajdi, die Rispe, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.).
  38. pȃłčnjak, m. 1) das Daumenleder der Schuhmacher, Gor.; — 2) der obere, kleinere Zacken an der Heugabel, Cig., Lašče- Levst. (M.); — 3) ein kleiner Mensch, Lašče- Levst. (Rok.).
  39. pàle, adv. = pa le, wieder, Mur., jvzhŠt.; — prim. pa 4).
  40. pȃłəc, -łca, m. 1) der Daumen; imeti pod palcem, Geld haben; težko mu gre izpod palca, er gibt ungern Geld her, Cig., Nov.; — die große Zehe am Fuße; p. moli iz raztrganega črevlja; — 2) die Daumenbreite, der Zoll; en p. širok ali dolg, einen Zoll breit oder lang; — 3) die Sensenhandhabe (für die linke Hand), Cig.; — 4) palci, die Zapfen an einem Treibrade, Cig., Jan., Cig. (T.), ( z. B. am inneren Mühlrade), Dol.; palci pobirajo preslico, na katero je nataknjen kamen, jvzhŠt.; palci so klini pri stopah na vretenu in na pahih, da vzdigujejo pahe, Dol.; — pri vinski stiskalnici (preši) so palci ploščnati klini, ki se pod ali nad sleme vtikajo, kakor je treba, Dol.; — 5) der Tragstempel ( mont.), Cig. (T.).
  41. pàlę̑dəc, -dca, m. paledci, Pseudokrystalle, Cig. (T.).
  42. 1. pȃlək, -lka, m. = pajek, Jan., Štrek., BlKr.
  43. 2. pȃlək, -lka, m. der Kerzenstummel, Notr.
  44. pȃlən, -lna, adj. schlammicht, vzhŠt., ogr.- C.; — prim. pal.
  45. paleografı̑ja, f. staropisemstvo, die Paläographie.
  46. palēstra, f. die Armbrust, C.; — prim. it. balestra, Armbrust.
  47. palēta, f. das Farbenbrett der Maler, die Palette.
  48. pȃlež, m. das Versengen, das Verbrennen, Cig.; die Senge ( bes. an den Weinreben), bewirkt durch einen auf Regen jäh folgenden Sonnenschein, Cig., Jan., M., Dol.; palež je na grozdje padel, Mik.; tudi: der Brand am Getreide, Nov.
  49. pàli, adv. = pale, pa le, wieder, vzhŠt., ogr.- Let.; — prim. pa 4).
  50. pálica, * f. 1) der Stock, der Stab; popotna p., der Wanderstab; beraška p., der Bettlerstab; škofovska p., der Bischofsstab; kraljeva p., das königliche Scepter, Meg.; čudodelna p., der Wunderstab, Cig.; ob (po) palici hoditi, am Stocke gehen; leskova palica, der Haselnussstab; dobiti palico (palice) po hrbtu, mit dem Stock geschlagen werden, Z., jvzhŠt.; die Segelstange, V.-Cig.; — suknarske palice, der Tuchrahmen, Cig.; — koruzna p., der Kukuruzstengel, Jan. (H.); — sv. Jakoba p., der Orion (ein Gestirn), C.; = rimska palica, Dalm., SlGor.- C.; = rimske palice, Cig., Lašče- Erj. (Torb.); = sv. Roka p., C.; = sv. Petra p., Mik.; — 2) tkalška mera, dolga nekako 1 vatal, Soška dol.- Erj. (Torb.), C., Št., BlKr.; — 3) die Barre, Cig.; zlato v palicah, Goldbarren, Jan. (H.).
  51. páličast, adj. stabförmig, Jan. (H.).
  52. páličati, -am, vb. impf. prügeln, Ist. ( Nov.)- C.
  53. páličica, f. dem. palica; das Stöckchen, das Stäbchen; das Spazierstöckchen: s paličico se igrati.
  54. palíčiti, -ı̑čim, vb. impf. 1) prügeln, Gor.; — 2) stoßen: v pekel koga p., Glas.; — 3) páličiti = žokati, (palčiti) ogr.- C.
  55. pálička, f. dem. palica; 1) das Stöckchen; — 2) der Klöpfel (bei der Trommel), Cig.; — 3) neka alga (bacillare), Tuš. (B.).
  56. pàlı̑k, m. die Pseudomorphose, h. t.- Cig. (T.).
  57. 1. palína, f. = smod, palež, der Brand an Früchten, C.
  58. 2. palína, f. die Signalstange, Cig. (T.); (pobeljena ranta zemljemerska na kaki višavi, Nov.).
  59. palinka, f. der Brantwein, Mik.; — prim. paljenka.
  60. palíska, f. s prahom pomešana moka v mlinu, das Staubmehl, Cig., Štrek., Ip., Vreme- Erj. (Torb.), Dol.; — prim. poliska.
  61. palískast, adj. voll Mehlstaub, Ip.- Mik.
  62. pàlı̑st, m. das Nebenblatt, Jan. (H.).
  63. 1. páliti, -im, vb. impf. sengen, absengen, an der Flamme ab-, ausbrennen; laže, kakor bi mokre svinje palil, Lašče- Levst. (Rok.); ausfeuern: sod p., Mur., Cig.; trto p., ein Flechtreis anbrennen, Cig.; p. les, das Holz bähen, Cig.; — tobak p., Tabak rauchen, M., jvzhŠt.; — solnce pali, die Sonne brennt, Cig.; — nekaj se pali = es glimmt, brennt etwas.
  64. 2. palíti, -ím, vb. impf. mit Schlamm überziehen: ploha travnike pali, vzhŠt.- C.; Ploha naleti, Zemlja se pali, Danj. (Posv. p.); — prim. 2. pal.
  65. palı̑vəc, -vca, m. der Brenner, der Senger, Cig.
  66. palı̑vọ, n. 1) der Brennstoff, Cig., Jan., Nov.- C.; naneso veliko množino paliva pa zažgo, Cv.; — der Zündstoff, Cig. (T.); — 2) das Brandzeug, Cig.
  67. páljenəc, -nca, m. paljeni ječmen (Malz), Blc.-C.
  68. páljenək, -nka, m. eine Art Kukuruzkuchen, Hal.- C.
  69. paljenína, f. der Brand: po paljenini smrdi, C.
  70. pȃljka, f. zvaljano in spečeno ter z mastjo polito testo, kajk.- Valj. (Rad).
  71. pȃljkar, -rja, m. = paberkovavec, der Ährenleser, Cig., Jan.; — prim. paljkati.
  72. pȃljkati, -am, vb. impf. = paberkovati, Ähren lesen, Cig., Jan.; — prim. hs. paljetkovati = paberkovati.
  73. paljúska, f. das Schrotmehl, Dol.- Mik. (Et.); — = paliska, (paluska) Nov.
  74. palȗd, m. 1) angeschwemmter Unrath, das Anschwemmicht, Z., Dol.; — 2) die Binse (scirpus), Blc.-C.; — = rogoz, Rez.- C.
  75. palúda, f. das Anschwemmicht: palude in madeži (splošnega potopa), Rog.- Valj. (Rad).
  76. palȗdje, n. 1) angeschwemmtes Zeug, das Anschwemmicht, Fr., SlGradec- C.; — 2) = ropotija, der Plunder, Guts., C.; hišno p., das Hausgeräth, Meg.- C.; — das Gesindel, C.; — 3) = bičje, ločje, Binsen, Meg., Dalm., C.
  77. palȗdnica, f. die Dotterblume (caltha palustris), Cig.
  78. pàlúna, f. der Nebenmond, Jes.
  79. palȗžnica, f. das Sumpfheu, C.
  80. pȃna, f. der Bann, Cig.; — iz nem.
  81. panȃda, f. dicke Brotsuppe, C., Jsvkr., Valj. (Rad); — prim. it. pannata.
  82. pȃnati, -am, vb. impf. bannen, Mur., Cig.; gada p., Gor.; ogenj p., M.; — iz nem.
  83. pȃnavəc, -vca, m. der Beschwörer, Travn.- Valj. (Rad); — prim. panati.
  84. pandēkte, f. pl. zbirka izpiskov iz spisov rimskih pravnikov, die Pandekten, Cig.
  85. pandı̑rək, -rka, m., Cig., Frey. (F.), pogl. pondirek.
  86. pandúr, -rja, m. neka vrsta ogrskih vojakov v prejšnjih stoletjih, tudi: nekakšen birič, der Pandur.
  87. pandúrəc, -rca, m. dem. pandur, Valj. (Rad).
  88. pȃnj, pȃnja, panjȃ, panjȗ, m. 1) das stecken gebliebene Stück eines abgehauenen Baumes, der Baumstock; pri suhem panju je lahko ogenj netiti, Mur.; tudi panj je lep oblečen = Kleider machen Leute, Npreg.- Cig.; — der Stamm, aus dem Bretter gemacht werden, der Brettbaum, das Riegelholz, V.-Cig.; — 2) der Bienenstock; — 3) = koš, der zum Pressen geordnete Traubenhaufen, Fr.- C.
  89. panjáč, m. der Baumklotz, Cig., Jan., Gor.; der Holzklotz: koliko panjačev imava za zimo? Kod. (Mar.); zglavnjak ali, kakor pravite vi, Gorenjci, panjač, Str.
  90. pȃnjast, adj. blockförmig, (penjast) ogr.- C.
  91. pȃnjčəc, -čca, m. dem. panjec, Valj. (Rad).
  92. pȃnjəc, -njca, m. dem. panj, Valj. (Rad).
  93. panję̑vje, n. coll. Baumstöcke, Holzblöcke, BlKr.
  94. pȃnjič, m. hlodič, ki se pri preši na koš deva, C.
  95. pánkrt, m. ein uneheliches Kind, der Bankert; — iz nem.
  96. pánoga, f. 1) der Afterfuß ( zool.), Cig. (T.); — 2) der Seitentrieb, C.; jelenski rog ima panoge, C.; ein Theil eines Gabelastes, Z.; — panoga (komu, čemu) biti, gleichkommen, Fr.- C.; — irgend eine Abzweigung, DZ., BlKr.; — 3) der Arm ( fig.), der Wasserarm, Št.- Cig.; der Seitenarm eines Flusses, Cig.; der Mühlgang, C.; — stolbna panoga, der Stiegenarm, Levst. (Pril.); — der Gebirgszweig, Cig.; — das Fach einer Wissenschaft, C.
  97. pánogast, adj. mit Seitentrieben, ästig, zackig, C.
  98. panǫ̑gla, f. sirkova (koruzna) p., der Maiskolben, C., Tolm.- Erj. (Torb.); — prim. it. panocchia, Kolben.
  99. pánož, m. der Edelknecht, der Page, V.-Cig., Jan.; — češ. panoš.
  100. pánožica, f. dem. panoga; das Scheinfüßchen, Erj. (Z.).

   44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501 45.601  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA