Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (45.101-45.200)

  1. packána, f. = packan, M.
  2. packáti, -ȃm, vb. impf. patzen, klecksen, sudeln; — iz nem.
  3. pàč, adv. 1) doch (oporeka kaki trditvi); ti nisi bil v cerkvi! — pač, bil sem, pa ti me nisi mogel videti; tiho je bilo vse: pač, sova se je časih oglašala, Jurč.; — 2) wohl: pač res! tega pač ne morem verjeti; tisto pač, tisto! pač si neumen, da se s tem pečaš; bodeš li zdaj delal? — pač ne bom! wohl nicht! bei Leibe nicht! — 3) halt, nun einmal: jaz pač ne morem tak biti; smo pač reveži; boš si pač moral drugače pomoči.
  4. pačáti se, -ȃm se, vb. impf. = pečati se, Dict., C., Dalm., Mik.
  5. pȃče, adv. = pač, wohl: pače res, Lašče- Levst. (Rok.); freilich, ja wohl: stavim, da si ti zlomil to palico; — pače sem! BlKr.
  6. pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
  7. páčenje, n. 1) das Entstellen, das Verderben, das Fälschen; — die Ziererei; — 2) das Hindern, Mur., Dalm.
  8. pačı̑telj, m. der Entsteller, der Verderber: p. resnice, SlN.
  9. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
  10. pačı̑vəc, -vca, m. 1) der Verfälscher, Cig.; der Verderber, M.; — 2) der Störer, Mur.
  11. pačı̑vka, f. 1) die Verfälscherin, Cig.; — 2) die Störerin, Mur.
  12. 1. pačljìv, -íva, adj. 1) geberdig, Cig.; — 2) hinderlich, C.; — prim. pačiti.
  13. 2. pačljìv, -íva, adj. sorgfältig, ogr.- C.; — prim. pačati se.
  14. pačolȃt, m. das Flortuch, Mik.; — prim. madž. patyolat, Mik. (Et.); iz it. fazzoletto, Tüchel, C.
  15. pačúh, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig. (T.).
  16. pačȗhar, -rja, m. = pačuh, Jan.
  17. pačuháriti, -ȃrim, vb. impf. pfuschen, Cig.
  18. pačúhati, -am, vb. impf. pfuschen, Jan.
  19. pàd, páda, m. das Fallen, der Fall, der Sturz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prosti p., freier Fall, Sen. (Fiz.); — das Gefälle, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
  20. padȃj, m. 1) die Fallweite, Nov.; — 2) der Einfallspunkt, Erj. (Torb. v Let. 1880. 171.).
  21. pádalica, f. 1) = past, die Falle, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fallthüre, Kr.- Valj. (Rad); die Fallbrücke, Jan.; — 3) = polzka pot, Fr.- C.
  22. padalíšče, n. der Fallraum, h. t.- Cig. (T.).
  23. padȃłnica, f. die Fallmaschine, Jan., DZ.; — der Fallschirm, Cig.
  24. padálọ, n. die Fallmaschine, Sen. (Fiz.); der Fallschirm, Cig. (T.).
  25. padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
  26. padanji, adj. = padaniten, V.-Cig.; ("padani" sneg, Jsvkr.); — ( nam. padan-ni?).
  27. pádar, -rja, m. der Bader; — der Arzt; — iz nem.
  28. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
  29. padávati, -am, vb. impf. = padati, GBrda.
  30. pádavəc, -vca, m. 1) der Epileptiker, Habd.- Mik.; — 2) = skakavec, der Fall (eines Baches), Cig.
  31. pádavica, f. die Fallsucht, die Epilepsie, Habd.- Mik., Mur., Jan., DZ., Rihenberk- Erj. (Torb.), BlKr.
  32. padavína, f. der atmosphärische Niederschlag, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.
  33. pȃdəc, -dca, m. 1) der Fall, Meg., Mur., Cig., Jan.; padci z visokega so grozoviti, Kast.; — der sittliche Fall, Dalm., Trub.; Adamov padec, Krelj; — der Verfall: vse gre v padec, alles geht dem Verfall entgegen, Rib.; — 2) = strmec, das Gefälle, Cig., DZ., nk.; — 3) = slap, der Wasserfall, Vod. (Izb. sp.).
  34. pádeč, adj. padeča bolezen, die Fallsucht, Dict., BlKr.- M.; = padeča nevolja, BlKr.- M.; tudi samo: padeča, Jan.; padeča ga meče, BlKr.- M.
  35. pádən, -dna, adj. 1) Falls-: pȃdna mer, die Fallsrichtung, die verticale Richtung, Žnid.; — 2) ausfallend: padna dlaka, das bei der Mauße herabfallende Haar, das Maußehaar, V.-Cig.
  36. padẹ́vati, -am, vb. impf. = padati, zu fallen pflegen, Mik., Notr.- Erj. (Torb.).
  37. pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
  38. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
  39. padokàz, -káza, m. das Nivellierdiopter, Cig. (T.).
  40. padovȃnka, f., M., pogl. padvanka.
  41. padvȃn, m. eine Art Kleiderstoff: oblačilo iz domačega padvana, Vod. (Pes.).
  42. padvȃnka, f. oblačilo iz padvana, M.
  43. pagȃn, m., Jan., pogl. pogan.
  44. paginováti, -ȗjem, vb. impf. paginieren, Cig. (T.).
  45. páglavəc, -vca, m. 1) die Kaulquappe, Erj. (Ž.), Polj.; — 2) der Knirps.
  46. páglavka, f. ein kleines Mädchen, die Zwergin, Cig.
  47. pagōda, f. mališko svetišče v južni Aziji, die Pagode.
  48. pàgọ̑vor, m. das Nachwort, Zv.
  49. 1. pȃh, m. 1) der Qualm, der Dunst: tak pah prihaja iz kuhinje, jvzhŠt.; — 2) = bandero, BlKr.; ( prim. 1. pahati).
  50. 2. pàh, páha, m. 1) der Stoß, Z.; Da Krištof mu pod stegno pah, Vod. (Pes.); mah na pah, Hieb auf Stich, Jan. (H.); — 2) der Riegel, Mur., Cig., Jan., Ravn.- Valj. (Rad), Gor.; p. zariniti, zuriegeln, Cig.; — 3) die Rattenfalle, Temljine ( Tolm.)- Štrek. (Let.); — 4) die Stampfkeule, der Stampfhammer, Cig., Dol.; poleno, s katerim se moka v lajto ali vrečo pše in tlači, (peh) Zora, Poh.; der Stößel, (peh) Mur., Jan., C.; poslati koga po p. (peh) za slamo = jemanden in den April schicken, Mur.; s pahom (pehom) lesnike tolčejo, C.; — 5) der Zapfen eines Teiches, der Wassermönch, Cig.; — 6) die Lade am Webstuhle, V.-Cig.; — 7) die Rinne im Brett, der Falz, V.-Cig.
  51. páha, f. = pahalica 2), pahavka 2), Medv. (Rok.).
  52. 1. paháč, m. der Windmacher, der Stutzer, Mur.
  53. 2. paháč, m., Cig., pogl. pehač.
  54. paháłce, n. dem. pahalo, das Fächerchen, der Fächer, Jan., nk.
  55. páhalica, f. 1) der Wedel, Jarn.; der Fächer, Jan.; — 2) = pahavka 3), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), C.
  56. pahȃłnik, m. der Fachbogen (der Tuch- und Hutmacher), Cig.
  57. páhanje, n. das Bewegen der Luft, das Fachen, Mur.; — die Fache (bei den Tuch- und Hutmachern), Cig.
  58. 1. páhati, pȃham, vb. impf. durch Bewegung der Luft Wind verursachen: fachen, fächern, Mur., Cig., Jan.; veter paha, C.; z banderom p., die Fahne schwenken, Cig.; ogenj p., das Feuer aufwehen, Cig.; žito p., das geworfelte Getreide ( z. B. mittelst eines Tuches) ausfachen, ausstäuben, Z., BlKr., Dol.; pleve od vršaja p., Lašče- Levst. (M.); — im Gehen Wind machen, stolz einhergehen, Mur.; — fächeln, Mir paha mu hlad, Vod. (Pes.); — fächelnd sich bewegen: listje na drevju paha, C.
  59. 2. paháti, -ȃm, vb. impf., Cig., Jan., pogl. 2. pehati.
  60. páhavka, f. 1) rjuha, plahta, s katero se omlačeno žito paha, BlKr.; — 2) der Shawl, Dol.; — der Kummetlappen, Dol.; — 3) = pahalica 2), das Raigras (arrhenatherum avenaceum), (-hovka) Tuš. (R.), Medv. (Rok.), Nov.
  61. pȃhək, -hka, m. der Drucker der Weinpresse, Cig., M.
  62. páhəlj, -hlja, m. die Flocke, Jan.
  63. pahetáti, -ȃm, vb. impf. fächeln, C.; — flattern, C.
  64. pahljáč, m. 1) = pahljača, Cig., Zora; — 2) der Venusfächer (gorgonia), Erj. (Z.).
  65. pahljáti, -ȃm, vb. impf. fächeln; p. v koga, jemanden anfächeln, Cig.; zufächeln: p. komu kaj, Cig.; veter nam hlad pahlja, Mur.; — fächelnd sich bewegen: brezovo listje pahlja, C.
  66. páhljič, m. die Flocke, Ist. ( Nov.)- C.
  67. páhljičək, -čka, m. dem. pahljič; das Flöckchen, Jan.
  68. 1. páhniti, pȃhnem, vb. pf. huschen: duhovi pahnejo pod zemljo, Npr.-Krek; stürzen: vsi so na me pahnili, Mur.; v posteljo p., ins Bett hinfallen, C.; sich entsetzen, erschrecken: pahnila je, C.
  69. 2. páhniti, -nem, vb. pf. = 2. pehniti.
  70. páhnjenəc, -nca, m. prismojen človek, der Verrückte, Mur., Cig.; — prim. 2. pehniti.
  71. páhnjenica, f. = prismojena ženska, Mur., C.
  72. pahnjenják, m. = prismojen človek, C.
  73. páhovka, f., Tuš. (R.), Medv. (Rok.), pogl. pahavka 3).
  74. pajȃc, m. der Bajazzo, Cig.
  75. pajarščák, m. ein lauer Wind, C.; veter, ki z Bavarskega veje, Trst. (Let.).
  76. pȃjcək, -cka, m. = pacek, das Schweinchen, BlKr.
  77. pȃjčək, -čka, m. dem. pajek, das Spinnchen.
  78. pȃjčevinast, adj. spinnwebenartig, Cig.; pajčevinasta mrena, die Spinnwebenhaut ( zool.), Cig. (T.); iz enega zlata nakuje se toliko pajčevinastih listov, Zv.
  79. pȃjčevnica, f. die Spinnwebenhaut, Erj. (Som.).
  80. pȃjčina, f. das Spinngewebe; lačen, da se mu pajčina po ustih snuje, (da se mu p. dela po trebuhu).
  81. pajčolȃn, m. das Dünntuch, der Flor, der Florschleier, Mur., Cig., Mik.; — prim. pačolat.
  82. pajdáš, m. der Gefährte, der Kamerad; — prim. madž. pajtás, Mik. (Et.).
  83. pajdášenje, n. der Umgang, der Verkehr, Mur., kajk.- Valj. (Rad); p. s fanti, jvzhŠt.
  84. pajdašı̑ja, f. die Kameradschaft, die Gesellschaft.
  85. pajdášiti, -ȃšim, vb. impf. gesellen, Jan., Mik. (Et.); nav. p. se s kom, mit jemandem Umgang pflegen; kdor se z volkom pajdaši, mora tudi z njim tuliti, Mur.
  86. pajdašljìv, -íva, adj. gesellig, Mur.
  87. pajdȃštvọ, n. die Kameradschaft, die Gesellschaft, der Umgang, Cig., Jan., Ravn., kajk.- Valj. (Rad).
  88. pȃječək, -čka, m. dem. pajek, das Spinnchen, Cig.
  89. pȃječina, f. = pajčina, Mur.; (pajevčina, Gor.).
  90. pȃječji, adj. = pajčji, Mur.
  91. pȃjək, -jka, m. die Spinne; hišni p., die Hausspinne (tegenaria domestica), veliki ptičji p., die große Vogelspinne (mygale avicularia), morski p., die gemeine Meerspinne (maja squinado), Erj. (Ž.); povodni p., die Wasserspinne (argyroneta), p. riba, der Spinnenfisch (callionymus), p. skakač, die Tigerspinne (salticus), Erj. (Z.); — (pomni: pajenk, Guts.).
  92. pȃjka, f. = paberkovanje, BlKr.- Let.; — prim. pajkati.
  93. pȃjkati, -am, vb. impf., nam. paljkati, = paberkovati, BlKr.- Let.
  94. pájkəlj, -klja, (-kəljna), m. der Mühlbeutel; — iz nem.
  95. pȃjkovəc, -vca, m. pajkovci, Spinnenthiere, Jan., Cig. (T.), Erj. (Ž.).
  96. pȃjok, m., Mik., pogl. pajek.
  97. pȃjs, m., ogr.- C., pogl. pajž.
  98. pȃjštiba, f. die Badestube, Dict., Hip. (Orb.); — prim. pajštva.
  99. pȃjštuba, f. = pajštiba, Guts.; — prim. pajštva.
  100. pȃjštva, f. die Dörrkammer, der Dörrofen; — = bajta, KrGora; — prim. bav. badstuben, ein Nebenhäuschen mit Backofen, Flachsdörre etc., Štrek. (Arch. XIV. 433.).

   44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401 45.501  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA