m (45.048-45.147)

45048. oživotvȃrjati, -am, vb. impf. ad oživotvoriti, Jan. (H.).
45049. oživotvǫ́riti, -tvǫ̑rim, vb. pf. ins Leben rufen, verwirklichen, Nov., nk.; — hs. iz rus.
45050. ožížniti, -žı̑žnem, vb. pf. stärker glimmen machen, o. se, stärker zu glimmen anfangen: veter je potegnil in pepel se je ožižnil, Polj.
45051. ǫ̑žji, adj. compar. ad ozek.
45052. ožlabudráti, -ȃm, vb. pf. beschwatzen, C.
45053. ožláhtniti, -im, vb. pf. veredeln, Cig.
45054. ožlẹ́biti, -im, vb. pf. abfalzen (bei Tischlerarbeiten), Cig.
45055. ožlę̑rje, n. 1) die Ofenmündung, SlGor.; bes. der obere Theil des Ofenloches, Jan.; — 2) der Spitzensaum am Halstheile des Frauenhemdes, C.; — prim. ožrelje 3).
45056. ožlẹ́viti se, -im se, vb. pf. sich voll saufen, Dict.
45057. ožlı̑ndrati, -am, vb. pf. verschlacken, Cig.
45058. ožnȃrati, -am, vb. pf. besudeln, Z., jvzhŠt.
45059. ǫ̑žnik, m. der Stinkasand, der Teufelsdreck (asa foetida); nav. oženk, voženk.
45060. ožółčiti, -im, vb. pf. vergällen, Cig.
45061. ožółgəł, -gla, adj. ranzig, C.; — prim. ožolgniti.
45062. ožółgniti, -žȏłgnem, vb. pf. verderben (von Mehl, Nüssen, Kastanien), ranzig (gelb) o. schwammig werden, (ožugniti) vzhŠt.- C.; durch Nässe verderben (vom Holz), C.; — nam. ožolkniti; prim. žolhek.
45063. ožołtẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Jan.
45064. ožrẹbíti se, -ím se, vb. pf. ein Füllen werfen, Cig., Jan., Burg. (Rok.), Levst. (Nauk).
45065. ožrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit Nägeln beschlagen, Jarn.
45066. ožrẹ̑lje, n. 1) die am Halfe des Rindviehes herabhängende Haut, die Wamme, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) der den Hals umgebende Theil eines Kleides, Dalm.; das Unterfutter am Frauenhemde, Rib.- M., C.; — 3) das Ofenloch, C.; — das Spundloch, Jan.
45067. ožrẹ́lọ, n. der Halssaum an einem Kleide, Dict.; o. moje suknje, Dalm.; — der Mund des Mühlsteines, Dict.- C.; — die Kanonenmündung, C.; — das Spundloch, Jan.; — = tuljevka, die Spindeldille am Spinnrade, C.
45068. ožrljìv, -íva, adj. prasserisch, schlemmerisch, C.
45069. ožrljı̑vəc, -vca, m. der Prasser, der Schlemmer, C.
45070. ožŕtati, -am, vb. pf. übervortheilen, betrügen, Mur.
45071. ožȓtnik, m. der Vielfraß, Guts.
45072. ožrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vielfraß sein, Guts.
45073. ožȗlək, -lka, m. die Schwiele, Mur., Cig., Jan.
45074. ožúliti, -im, vb. pf. 1) eine Schwiele verursachen; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ožulil; o. si noge s hojo, sich wund gehen; o. se, sich wund reiben, Schwielen bekommen; o. se z ježo, sich wund reiten; — 2) reibend waschen, abribeln; perilo o., Št.
45075. ožúljenəc, -nca, m. ein vom Sattel oder Joch stark aufgeriebenes Pferd, ein aufgerittenes Pferd, Cig., M.
45076. ožuljenína, f. die aufgeriebene Stelle ( z. B. am Fuß), Cig.
45077. ožuljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ožuliti.
45078. ožȗra, f. der Wucher, C.; — prim. it. usura.
45079. ožúriti, -žȗrim, vb. pf. 1) (ein Huhn, ein Schwein) abbrühen, Cig.- M.; — 2) stročje o., die Körner aushülsen, Cig.; ( prim. oružiti).
45080. ožȗrnik, m. der Wucherer, Guts.- Cig., Jan.
45081. ožvę̑čək, -čka, m. das Gekaute, Polj.
45082. ožvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen; otroku ožvečiti kaj, kar se mu misli v usta dati, Polj.
45083. ožvę́kati, * -am, vb. pf. = ožvečiti, Z., Zora.
45084. ožvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad ožvekati, Z.
45085. ožvepleníti, -ím, vb. pf. schwefeln, M.
45086. ožveplíti, -ím, vb. pf. beschwefeln, einschwefeln (ožep-) Cig.
45087. pa-, praef. ( adv.) znači nekaj poznejšega, slabejšega, nepravega: patoka, der Trebermost; paberek, das bei der Nachlese Gesammelte; pasterek, der Stiefsohn; (besede v novejšem času po vzgledu teh narejene se nav. tako izgovarjajo, da ima "pa" svoj poudarek poleg glavnega besednega naglasa).
45088. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
45089. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
45090. páberkovati, -ujem, vb. impf. Nachlese halten; nav. paperkovati.
45091. páberkovavəc, -vca, m. der Nachleser.
45092. pábirək, -rka, m. = paberek 1), Cig., C.
45093. pablǫ̑n, m. der Plafond, Mik.
45094. pàbǫ́tər, -tra, m. der Afterpathe, Polj.
45095. pacáti, -ȃm, vb. impf. 1) patzen, klecksen; — 2) pácati, so schlagen, dass es patscht, Št.- Z., C.; — iz nem.
45096. pȃce, -eta, n. das Schwein, M.
45097. pȃcək, -cka, m. das Schwein, BlKr.- M.
45098. pácesək, -ska, m. = okleščak, der Prügel, Savinska dol.
45099. pȃcka, f. 1) der Klecks, der Sudelfleck; — 2) der Kleckser, die Kleckserin; ti si prava packa! — iz nem. Patzen, Batzen.
45100. packàn, -ána, m. neko jabolko, C.
45101. packána, f. = packan, M.
45102. packáti, -ȃm, vb. impf. patzen, klecksen, sudeln; — iz nem.
45103. pàč, adv. 1) doch (oporeka kaki trditvi); ti nisi bil v cerkvi! — pač, bil sem, pa ti me nisi mogel videti; tiho je bilo vse: pač, sova se je časih oglašala, Jurč.; — 2) wohl: pač res! tega pač ne morem verjeti; tisto pač, tisto! pač si neumen, da se s tem pečaš; bodeš li zdaj delal? — pač ne bom! wohl nicht! bei Leibe nicht! — 3) halt, nun einmal: jaz pač ne morem tak biti; smo pač reveži; boš si pač moral drugače pomoči.
45104. pačáti se, -ȃm se, vb. impf. = pečati se, Dict., C., Dalm., Mik.
45105. pȃče, adv. = pač, wohl: pače res, Lašče- Levst. (Rok.); freilich, ja wohl: stavim, da si ti zlomil to palico; — pače sem! BlKr.
45106. pȃčej, m. der Saubär, ein zahmer Eber, Guts., Kor.- Cig., Valj. (Rad); — prim. bav. fack = Schwein, C.
45107. páčenje, n. 1) das Entstellen, das Verderben, das Fälschen; — die Ziererei; — 2) das Hindern, Mur., Dalm.
45108. pačı̑telj, m. der Entsteller, der Verderber: p. resnice, SlN.
45109. páčiti, -im, vb. impf. 1) verunstalten, entstellen; usta p., Grimassen schneiden, Cig. (T.); samo to ga pači, nur dies entstellt ihn; p. se, eine entstellte Form annehmen: deska se pači, das Brett wirft sich, C.; — p. se, Geberden machen, Gesichter schneiden; p. se komu, jemanden durch Grimassen verhöhnen o. verspotten, Cig.; p. se v koga, Ravn.; — unnatürlich o. gezwungen sich benehmen, sich zieren; p. se bolnega, sich krank stellen, Levst. (Nauk); — mit Geberden sich weigern, Jan., C.; konj se pači, das Pferd sträubt sich, Mur.; — pači se vprežena živina, kadar neče potegniti, SlGor.; — vse se pači, es geht nichts vonstatten, M.; — 2) verderben, verpfuschen, Z.; fälschen, Cig., Jan.; bes. sittlich verderben, Cig., Jan.; strasti nas pačijo, Z.; — 3) stören, hindern, Meg., Mur., C., Mik., Dalm., Trub., vzhŠt.; — ärgern, C.
45110. pačı̑vəc, -vca, m. 1) der Verfälscher, Cig.; der Verderber, M.; — 2) der Störer, Mur.
45111. pačı̑vka, f. 1) die Verfälscherin, Cig.; — 2) die Störerin, Mur.
45112. 1. pačljìv, -íva, adj. 1) geberdig, Cig.; — 2) hinderlich, C.; — prim. pačiti.
45113. 2. pačljìv, -íva, adj. sorgfältig, ogr.- C.; — prim. pačati se.
45114. pačolȃt, m. das Flortuch, Mik.; — prim. madž. patyolat, Mik. (Et.); iz it. fazzoletto, Tüchel, C.
45115. pačúh, m. der Pfuscher, der Stümper, Cig. (T.).
45116. pačȗhar, -rja, m. = pačuh, Jan.
45117. pačuháriti, -ȃrim, vb. impf. pfuschen, Cig.
45118. pačúhati, -am, vb. impf. pfuschen, Jan.
45119. pàd, páda, m. das Fallen, der Fall, der Sturz, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; prosti p., freier Fall, Sen. (Fiz.); — das Gefälle, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes.
45120. padȃj, m. 1) die Fallweite, Nov.; — 2) der Einfallspunkt, Erj. (Torb. v Let. 1880. 171.).
45121. pádalica, f. 1) = past, die Falle, Mur., Cig., Jan.; — 2) die Fallthüre, Kr.- Valj. (Rad); die Fallbrücke, Jan.; — 3) = polzka pot, Fr.- C.
45122. padalíšče, n. der Fallraum, h. t.- Cig. (T.).
45123. padȃłnica, f. die Fallmaschine, Jan., DZ.; — der Fallschirm, Cig.
45124. padálọ, n. die Fallmaschine, Sen. (Fiz.); der Fallschirm, Cig. (T.).
45125. padanítən, -tna, adj. p. sneg, frisch gefallener Schnee, Mik.
45126. padanji, adj. = padaniten, V.-Cig.; ("padani" sneg, Jsvkr.); — ( nam. padan-ni?).
45127. pádar, -rja, m. der Bader; — der Arzt; — iz nem.
45128. pádati, pȃdam, vb. impf. ad pasti; fallen, sinken, stürzen; zvezde padajo, = utrinjajo se, Cig.; Ljubljanica pada (mündet) v Savo, Levst. (Močv.); — voda pada; cena pada; padajoča brzina, abnehmende Geschwindigkeit, Cig. (T.); padajoči naglas, die sinkende Betonung, Cig. (T.); — ausfallen: konju padajo zobje, dem Pferde brechen die Zähne, Cig.; — umfallen; padali so kakor muhe; — = cepati, umstehen, Jan.
45129. padávati, -am, vb. impf. = padati, GBrda.
45130. pádavəc, -vca, m. 1) der Epileptiker, Habd.- Mik.; — 2) = skakavec, der Fall (eines Baches), Cig.
45131. pádavica, f. die Fallsucht, die Epilepsie, Habd.- Mik., Mur., Jan., DZ., Rihenberk- Erj. (Torb.), BlKr.
45132. padavína, f. der atmosphärische Niederschlag, Cig., Jan., Cig. (T.), Jes., nk.
45133. pȃdəc, -dca, m. 1) der Fall, Meg., Mur., Cig., Jan.; padci z visokega so grozoviti, Kast.; — der sittliche Fall, Dalm., Trub.; Adamov padec, Krelj; — der Verfall: vse gre v padec, alles geht dem Verfall entgegen, Rib.; — 2) = strmec, das Gefälle, Cig., DZ., nk.; — 3) = slap, der Wasserfall, Vod. (Izb. sp.).
45134. pádeč, adj. padeča bolezen, die Fallsucht, Dict., BlKr.- M.; = padeča nevolja, BlKr.- M.; tudi samo: padeča, Jan.; padeča ga meče, BlKr.- M.
45135. pádən, -dna, adj. 1) Falls-: pȃdna mer, die Fallsrichtung, die verticale Richtung, Žnid.; — 2) ausfallend: padna dlaka, das bei der Mauße herabfallende Haar, das Maußehaar, V.-Cig.
45136. padẹ́vati, -am, vb. impf. = padati, zu fallen pflegen, Mik., Notr.- Erj. (Torb.).
45137. pȃdež, m. 1) = pad, der Fall: ob enem padežu ponižan do tal, Ravn.; — 2) svet, ki se pogreza, Tolm.; — 3) die Endung, der Casus ( gramm.), Mur., Cig., Jan., Levst. (Sl. Spr.), nk.
45138. pádniti, pȃdnem, vb. pf. = pasti, einen Fall thun, Mur., Danj. (Posv. p.), Volk., vzhŠt.- Valj. (Vest.).
45139. padokàz, -káza, m. das Nivellierdiopter, Cig. (T.).
45140. padovȃnka, f., M., pogl. padvanka.
45141. padvȃn, m. eine Art Kleiderstoff: oblačilo iz domačega padvana, Vod. (Pes.).
45142. padvȃnka, f. oblačilo iz padvana, M.
45143. pagȃn, m., Jan., pogl. pogan.
45144. paginováti, -ȗjem, vb. impf. paginieren, Cig. (T.).
45145. páglavəc, -vca, m. 1) die Kaulquappe, Erj. (Ž.), Polj.; — 2) der Knirps.
45146. páglavka, f. ein kleines Mädchen, die Zwergin, Cig.
45147. pagōda, f. mališko svetišče v južni Aziji, die Pagode.

   44.548 44.648 44.748 44.848 44.948 45.048 45.148 45.248 45.348 45.448  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani