m (45.001-45.100)

45001. ožaríti, -ím, vb. pf. glühend machen, M., Zora; o. se, glühend werden, M.; — solnce je hribe ožarilo (geröthet), Cig.
45002. ožárjati, -am, vb. impf. ad ožariti, Jan.
45003. ožàt, -áta, adj. etwas schmal, Bes.
45004. oždẹ́vati, -am, vb. impf. säumen, zögern, Mik., Nov.- C.
45005. ǫ́že, n. das Seil, Nov.- C., ogr., kajk.- Valj. (Rad); — prim. vože.
45006. ožə̀g, ** -žgà, m. 1) = palež, smod, die Senge, Jarn., Nov.- C.; — der Getreidebrand, Svet. (Rok.); — 2) ein angebranntes Stück Holz, C.; — 3) der Schürhaken, Cig., Habd., Prip.- Mik.
45007. ožę̑htati, -am, vb. pf. (die Wäsche) im Laugenwasser brühen, beuchen; — o. koga, jemanden strenge tadeln, Cig.
45008. ožę̑jati, -am, vb. pf. durstig werden, ogr.- C.; — tudi: o. se, Cig.
45009. oženı̑təv, -tve, f. die Verheiratung eines Mannes.
45010. ožéniti, -žę́nim, vb. pf. (einen Mann) verheiraten; o. se, eine Frau nehmen, sich verheiraten; bogato se o.; o. se z dekletom svojim; oženjen, verheiratet (vom Manne); — (= dobro prodati, Temljine [ Tolm.]- Štrek. [Let.]).
45011. ǫ́ženje, n. die Schmälerung, Cig.
45012. ožę́njenəc, -nca, m. der Verheiratete, nk.; oženjenci, die Eheleute, Z.
45013. ožę̑pəc, -pca, m. das Bergpfefferkraut (satureja montana), Solkan- Erj. (Torb.); podstava: hyssopus, Mik.; ( Pfefferkraut se imenuje po nemško tudi wilder Ysop).
45014. ožerjavẹ́ti, -ím, vb. pf. glühend werden, erglühen, (ožar-) Mur.
45015. ožerjavíti se, -ím se, vb. pf. = ožerjaveti; Kamen začnem ožigati, Da se ves ožerjavi, (ožarjavi) Danj. (Posv. p.).
45016. ožę̑tək, -tka, m. das Ausgedrückte, das Ausgepresste, der Pressrest, Z.; tudi pl. ožetki, C.
45017. ožę́ti, ožámem, ožmèm, vb. pf. ausdrücken, auspressen; o. pomarančo, Cig.; o. grozd v kozarec, Ravn.; — auswinden, ausringen: o. perilo; — ožet človek, ein Mensch ohne Saft und Kraft, C.; — ožę̑t, compress, C.; klein und dick, Z.
45018. ožę̑vkati, -am, vb. pf. = ožmevkati, durch Drücken mürbe oder weich machen (o sadju): hruška vsa oževkana ("ožukana"), sadje se pri vožnji oževka ("ožuka"), Polj.
45019. ožgánəc, -nca, m. die Schmiedkohle, Nov.- C.
45020. ožgánjiti, -im, vb. pf. mit Brantwein berauschen, Ljub.
45021. ožgánki, m. pl. ona skorja, ki se prime kotla ali posode sploh, kadar se kuhajo žganci, Erj. (Torb.).
45022. ožgáti, -žgèm, vb. pf. 1) anbrennen, abbrennen; o. kol, Cig.; o. lončenino, Mur.; o. se, sich verbrennen; — ansengen, Mur.; — bräunen: solnce mu je kožo ožgalo, Cig.; — o. koga, jemanden abprügeln, Cig.; — 2) = užgati, anzünden, Notr.
45023. ožídəł, -dla, adj. verdorben, C.; — prim. ožidniti.
45024. ožíditi se, -im se, vb. pf. = ožidniti, verderben, C.
45025. ožídniti, -žı̑dnem, vb. pf. ranzig, schimmelicht, faul ("schlatzig") werden, verderben (von Speck, Nüssen, Kastanien, Brot u. dgl.), SlGor.- C.
45026. ožìg, -žíga, m. die Ansengung, Cig.; — die Senge, Mur., Cig.; — der Baumbrand, Cig., C.; der Brand an den Reben, Jan., Nov.- C.
45027. ožíganje, n. das Anbrennen; — das Brennen (des Thongeschirres), Mur.; — das Ansengen, Mur.
45028. ožígati, -am, vb. impf. ad ožgati; anbrennen; o. lončeno posodo, das Thongeschirr brennen, Mur.; — losschlagen, zuschlagen: mlatiči vihajo cepce na kvišku, eden za drugim ožigajo, Ravn.- Valj. (Rad); s petami ob tla ožigati (o plesu), Levst. (Zb. sp.).
45029. ožı̑lje, n. das Geäder, das Adersystem, Cig. (T.).
45030. ožína, f. die Enge; die Thalenge, Cig., Jan.; rečna o., die Stromenge, Jan. (H.); morska o., die Meerenge, Cig., Jan., Cig. (T.), C., Jes.; zemeljska o., die Erdenge, der Isthmus, Cig. (T.), Jes.
45031. ǫ́žiti, ǫ̑žim, vb. impf. schmal machen, schmälern, engen, Cig., Jan.; o. se, sich verengen, Levst. (Podk.).
45032. ožíti, -žı̑jem, vb. pf. lebendig werden, C.; aufleben: studenci so zopet ožili, Vrsno pod Krnom- Erj. (Torb.).
45033. ožítiti se, -im se, vb. pf. Körner ansetzen: ožiti se žito ( n. pr. pšenica), kadar dobode zrnje, Vas Krn- Erj. (Torb.).
45034. oživahnẹ́ti, -ím, vb. pf. rührig werden, aufleben, SlN.- C.; oživahnele čebelice, Vrt.
45035. oživáliti, -ȃlim, vb. pf. animalisieren, Cig.
45036. oživáljati, -am, vb. impf. ad oživaliti, Cig.
45037. oživávati, -am, vb. impf. = oživljati, ogr.- Valj. (Rad).
45038. ožı̑vək, -vka, m. die Belebung, Z.; die Labung, C.
45039. oživẹ́ti, -ím, vb. pf. 1) lebendig werden; wieder aufleben; na razvalinah novina oživi, aus den Trümmern erblüht neues Leben, Mur.; — 2) sich erholen, munter werden, Cig.
45040. oživı̑telj, m. der Beleber, Z.
45041. oživíti, -ím, vb. pf. 1) lebendig machen, zum Leben erwecken; mrtvega o.; — o. se, lebendig werden; — avivieren ( chem.), Cig. (T.); — 2) wieder aufleben machen, erquicken, erfrischen, beleben: druščino o., Cig.; oglje o., die Kohlen anschüren, Cig.; barve o., die Farben auffrischen, Cig.; o. se, wieder aufleben.
45042. oživljálọ, n. das Erweckungs-, Belebungsmittel, Cig.
45043. ožívljati, -am, vb. impf. ad oživiti; 1) lebendig machen, zum Leben erwecken, beleben; die Wandlung vornehmen (vom Priester bei der Messe), Cig.; o. se, lebendig werden, sich beleben; — 2) lebhaft, munter machen, beleben, erfrischen, erquicken; (vince) nam oživlja žile, Preš.; — o. se, aufleben; — aufblühen: kupčija se oživlja, Cig.
45044. oživljȃvəc, -vca, m. der Lebenerwecker, der Lebendigmacher, Cig., C.; der Beseeler, Cig.
45045. oživlję́nəc, -nca, m. der zum Leben Erweckte, Cig.
45046. oživljeník, m. 1) = oživljavec, M.; — 2) = oživljenec, Vrt.
45047. oživljìv, -íva, adj. belebend, erquickend, M.; oživljiva sapa, Vod. (Izb. sp.).
45048. oživotvȃrjati, -am, vb. impf. ad oživotvoriti, Jan. (H.).
45049. oživotvǫ́riti, -tvǫ̑rim, vb. pf. ins Leben rufen, verwirklichen, Nov., nk.; — hs. iz rus.
45050. ožížniti, -žı̑žnem, vb. pf. stärker glimmen machen, o. se, stärker zu glimmen anfangen: veter je potegnil in pepel se je ožižnil, Polj.
45051. ǫ̑žji, adj. compar. ad ozek.
45052. ožlabudráti, -ȃm, vb. pf. beschwatzen, C.
45053. ožláhtniti, -im, vb. pf. veredeln, Cig.
45054. ožlẹ́biti, -im, vb. pf. abfalzen (bei Tischlerarbeiten), Cig.
45055. ožlę̑rje, n. 1) die Ofenmündung, SlGor.; bes. der obere Theil des Ofenloches, Jan.; — 2) der Spitzensaum am Halstheile des Frauenhemdes, C.; — prim. ožrelje 3).
45056. ožlẹ́viti se, -im se, vb. pf. sich voll saufen, Dict.
45057. ožlı̑ndrati, -am, vb. pf. verschlacken, Cig.
45058. ožnȃrati, -am, vb. pf. besudeln, Z., jvzhŠt.
45059. ǫ̑žnik, m. der Stinkasand, der Teufelsdreck (asa foetida); nav. oženk, voženk.
45060. ožółčiti, -im, vb. pf. vergällen, Cig.
45061. ožółgəł, -gla, adj. ranzig, C.; — prim. ožolgniti.
45062. ožółgniti, -žȏłgnem, vb. pf. verderben (von Mehl, Nüssen, Kastanien), ranzig (gelb) o. schwammig werden, (ožugniti) vzhŠt.- C.; durch Nässe verderben (vom Holz), C.; — nam. ožolkniti; prim. žolhek.
45063. ožołtẹ́ti, -ím, vb. pf. gelb werden, Jan.
45064. ožrẹbíti se, -ím se, vb. pf. ein Füllen werfen, Cig., Jan., Burg. (Rok.), Levst. (Nauk).
45065. ožrebljáti, -ȃm, vb. pf. mit Nägeln beschlagen, Jarn.
45066. ožrẹ̑lje, n. 1) die am Halfe des Rindviehes herabhängende Haut, die Wamme, Dol.- Cig., Jan., Mik.; — 2) der den Hals umgebende Theil eines Kleides, Dalm.; das Unterfutter am Frauenhemde, Rib.- M., C.; — 3) das Ofenloch, C.; — das Spundloch, Jan.
45067. ožrẹ́lọ, n. der Halssaum an einem Kleide, Dict.; o. moje suknje, Dalm.; — der Mund des Mühlsteines, Dict.- C.; — die Kanonenmündung, C.; — das Spundloch, Jan.; — = tuljevka, die Spindeldille am Spinnrade, C.
45068. ožrljìv, -íva, adj. prasserisch, schlemmerisch, C.
45069. ožrljı̑vəc, -vca, m. der Prasser, der Schlemmer, C.
45070. ožŕtati, -am, vb. pf. übervortheilen, betrügen, Mur.
45071. ožȓtnik, m. der Vielfraß, Guts.
45072. ožrtováti, -ȗjem, vb. impf. ein Vielfraß sein, Guts.
45073. ožȗlək, -lka, m. die Schwiele, Mur., Cig., Jan.
45074. ožúliti, -im, vb. pf. 1) eine Schwiele verursachen; aufreiben, wund reiben; črevelj me je ožulil; o. si noge s hojo, sich wund gehen; o. se, sich wund reiben, Schwielen bekommen; o. se z ježo, sich wund reiten; — 2) reibend waschen, abribeln; perilo o., Št.
45075. ožúljenəc, -nca, m. ein vom Sattel oder Joch stark aufgeriebenes Pferd, ein aufgerittenes Pferd, Cig., M.
45076. ožuljenína, f. die aufgeriebene Stelle ( z. B. am Fuß), Cig.
45077. ožuljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ožuliti.
45078. ožȗra, f. der Wucher, C.; — prim. it. usura.
45079. ožúriti, -žȗrim, vb. pf. 1) (ein Huhn, ein Schwein) abbrühen, Cig.- M.; — 2) stročje o., die Körner aushülsen, Cig.; ( prim. oružiti).
45080. ožȗrnik, m. der Wucherer, Guts.- Cig., Jan.
45081. ožvę̑čək, -čka, m. das Gekaute, Polj.
45082. ožvę́čiti, -im, vb. pf. zerkauen; otroku ožvečiti kaj, kar se mu misli v usta dati, Polj.
45083. ožvę́kati, * -am, vb. pf. = ožvečiti, Z., Zora.
45084. ožvekováti, -ȗjem, vb. impf. ad ožvekati, Z.
45085. ožvepleníti, -ím, vb. pf. schwefeln, M.
45086. ožveplíti, -ím, vb. pf. beschwefeln, einschwefeln (ožep-) Cig.
45087. pa-, praef. ( adv.) znači nekaj poznejšega, slabejšega, nepravega: patoka, der Trebermost; paberek, das bei der Nachlese Gesammelte; pasterek, der Stiefsohn; (besede v novejšem času po vzgledu teh narejene se nav. tako izgovarjajo, da ima "pa" svoj poudarek poleg glavnega besednega naglasa).
45088. pà, conj. 1) veže stavke ali stavčne dele, ki so si v nekakem večjem ali manjšem nasprotju; aber; jaz delam, ti pa križem roke držiš; lovili so ga, pa ga niso ujeli; ubogi smo, pa pošteni; grda je, pa bogata; — vsi obmolknejo: tedaj pa vstane župan in začne govoriti; nato reče gospod otrokom: zdaj pa le idite! — ne pa, nicht aber, und nicht; čedno oblečen pridi, ne pa umazan in raztrgan! — doch! (v odgovoru na kako nikalno trditev); n. pr. ti nisi bil v cerkvi! — pa sem bil! doch! ich war in der Kirche! v poreku (im Nachsatze), nun so: če vina ne bo, bomo pa vodo pili; če si vedel, pa bi bil povedal; če nisem za te, pa me pusti! — druži se z vezniki: in, ali; in pa, und; dober prijatelj in pa star denar sta veliko vredna, Slom.- Jan. (Slovn.); ta kraj in pa raj! diese Gegend und das Paradies (sind gleich schön), Ravn.- Mik.; to in pa nič, das ist soviel wie nichts; ali pa, oder; ostani ali pa pojdi, kakor se ti ljubi; ena kupica vina ali pa dve, to človeku ne škoduje; — pa vendar, und doch; nima denarjev, pa vendar dobro živi; — 2) und; oče pa mati; jaz pa ti pa on; odide v hosto pa tam naseka drv; ne grem pa ne grem, ich gehe auf keinen Fall; ni ga pa ga ni, er kommt nun einmal nicht; — 3) v vprašanju: denn? kaj pa delaš? was machst du denn? — ali pa? wirklich? in der That? — kaj pa! kako pa! wie denn sonst! natürlich! freilich! ( prim. kajpada); — 4) = zopet, wieder, na vzhodu; Bog pa reče Petru, Gott aber sprach wieder zu Petrus, Npr. ( vzhŠt.)- Valj. (Vest.); neki večer je kralj Matjaž pa prišel k vili, Npr.- Kres; oni so Boga pa i pa izkušavali, ogr.- Valj. (Rad); (v tem pomenu je "pa" poudarjen v stavku); pa le (pà-le), wieder, Cig., jvzhŠt.; = pa li, Mik., Zora.
45089. páberək, -rka, m. 1) die Frucht, die bei der Ernte aus Übersehen stehen gelassen und bei der Nachlese aufgelesen wird ( z. B. eine Traube, eine Ähre u. dgl.); tu in tam visi še kak p. po vinogradu; paberke pobirati, Nachlese halten; — 2) = češulja, ein kleines Träubchen: sami paberki visijo letos po vinogradu, C., jvzhŠt.; — 3) der Knirps, Cig., Gor.; ta majceni paberek! dieser winzige Zwerg, Hip. (Orb.); — nav. paperek.
45090. páberkovati, -ujem, vb. impf. Nachlese halten; nav. paperkovati.
45091. páberkovavəc, -vca, m. der Nachleser.
45092. pábirək, -rka, m. = paberek 1), Cig., C.
45093. pablǫ̑n, m. der Plafond, Mik.
45094. pàbǫ́tər, -tra, m. der Afterpathe, Polj.
45095. pacáti, -ȃm, vb. impf. 1) patzen, klecksen; — 2) pácati, so schlagen, dass es patscht, Št.- Z., C.; — iz nem.
45096. pȃce, -eta, n. das Schwein, M.
45097. pȃcək, -cka, m. das Schwein, BlKr.- M.
45098. pácesək, -ska, m. = okleščak, der Prügel, Savinska dol.
45099. pȃcka, f. 1) der Klecks, der Sudelfleck; — 2) der Kleckser, die Kleckserin; ti si prava packa! — iz nem. Patzen, Batzen.
45100. packàn, -ána, m. neko jabolko, C.

   44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201 45.301 45.401  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani