Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (44.848-44.947)

  1. 2. ovršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, h. t.- Cig. (T.), nk.; — vse to se je ovršilo (gieng in Erfüllung), Z.
  2. ovȓšje, n. das Säulengesims, Cig.
  3. ovŕtati, -vȓtam, vb. pf. umbohren, Cig.
  4. ovrtẹ́ti, -ím, vb. pf. umdrehen: ovrti čašo dvakrat, LjZv.
  5. ovȓtljak, m. ein kleiner Garten, vzhŠt.- Valj. (Rad).
  6. ovŕvčiti, -im, vb. pf. mit Schnüren besetzen, Vrt., Zora.
  7. ovrvíti, -ím, vb. pf. mit Tauen versehen, betakeln, SlN.- C.
  8. ovȓžba, f. die Verwerfung: pomnili bodete mojo ovržbo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Umstoßung, die Ungültigkeitserklärung, die Cassation, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — die Widerlegung, Jan., nk.
  9. ovŕžən, -žna, adj. 1) abweislich, Jan.; Cassations-: ovȓžnọ sodišče, das Cassationsgericht, DZ.; — ovržni spis, die Gegenschrift, Jan.; — 2) umstoßbar, widerlegbar, nk.
  10. ǫ́vsək, ovska, m. dem. oves; ječmenasti o., die Gerstentrespe, Cig.
  11. ovsę̑n, adj. Hafer-: o. kruh, ovsena slama.
  12. ovsę́nək, -nka, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  13. ovseníca, f. 1) das Haferstroh; — 2) die Hafertruhe, DZ.; — 3) die Haferbirne, Cig.; — 4) der Glatthafer, das französische Raigras (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.- C.
  14. ovsenı̑ščnica, f. die Haferbirne, Mur.
  15. ovsenják, m. das Haferbrot.
  16. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
  17. ovsíga, f. Hafer und Wicken gemischt, ogr.- C.
  18. ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.- DSv.
  19. ovznọ̑žje, n. die Gegend am Fuße eines Berges, C.
  20. ozȃdək, -dka, m. der hintere Theil ( z. B. eines Hauses), C.
  21. ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
  22. ozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. verehelichen, C.
  23. ozȃljšati, -am, vb. pf. verschönern, verzieren, ausschmücken, decorieren.
  24. ozȃljšba, f. die Verzierung, die Ausschmückung, C., Z.
  25. ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
  26. ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
  27. ozaljševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan. (H.).
  28. ozȃnkati, -am, vb. pf. mit Schlingen umgeben, beschlingen, Mur., Cig.
  29. ozȃra, f. nav. pl. ozare, 1) = vzare, zare, die Querfurchen am Ende eines Ackers, Nov., Burg. (Rok.), Gor.; — 2) der Ackerrain, Cig.; po mejah in ozarah pasti, Bes.
  30. ozȃrice, f. pl. dem. ozare, Cig.
  31. ozáriti, -im, vb. pf. verklären, Cig. (T.); ozarjeno obličje, C.
  32. ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
  33. ozdíca, f. die Darre, die Malzdarre, Guts., Mur., Jan., Mik.
  34. ozdíti, -ím, vb. impf. darren, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.
  35. ozdólaj, adv., Trub., ogr.- M., pogl. odzdolaj.
  36. ozdràv, -zdráva, m. die Genesung, Cig.
  37. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
  38. ozdravẹ́ti, -ím, vb. pf. gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( nav. ozdráviti nam. ozdrávẹti, -zdrȃvim; ozdràvẹm, kajk.- Valj. [Rad]).
  39. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
  40. ozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) gesund machen, heilen, curieren; o. bolnika, bolezen; — o. se, gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan.; heilen ( intr.), Cig., Jan.; — 2) pogl. ozdraveti.
  41. ozdrávljanje, n. das Gesundmachen, das Curieren, die Heilung.
  42. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
  43. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  44. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
  45. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
  46. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
  47. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
  48. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
  49. ozę̑bək, -bka, m. = ozeblina, M., Kras.
  50. ozę̑bica, f. = ozeblina: ozebico imeti na nogi, Gor.
  51. ozę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. = ozebsti, M.
  52. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
  53. ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.
  54. ǫ́zək, -zka, adj. von geringer Ausdehnung in der Breite: schmal; ozka cesta; ozka stran, die hohe Kante: na ozko stran postaviti desko (hochkantig stellen), Cig. (T.); eng; ozke hlače; — ožja volitev, die engere Wahl, nk.
  55. ózəł, -zla, m. 1) = vozel, der Knoten, C., M.; živčni o., der Nervenknoten, Erj. (Som.); o. nihaja, der Schwingungsknoten, Cig. (T.); — 2) der Knorren (čvrš v lesu), Kanal- Erj. (Torb.).
  56. ozelenẹ́ti, -ím, vb. pf. grün werden; spomladi drevo ozeleni.
  57. ozelenẹ́vati, -am, vb. impf. ad ozeleneti, Jan.
  58. ozeleníti, -ím, vb. pf. grün machen, begrünen, Cig., Jan., M.
  59. ozę̑rati se, -am se, vb. impf. = ozirati se.
  60. ozę̑rovati se, -ujem se, vb. impf. = ozirati se, Dict.
  61. ǫ́zgər, -gra, m. = vozger, der Rotz, Cig.
  62. ozgóraj, adv., Jan., Trub.- Mik., ogr.- M., pogl. odzgoraj.
  63. ozı̑bi, m. pl. zitterndes Erdreich, der Torfboden, der Moorgrund, Jan.
  64. ǫ́zičək, -čka, adj. recht schmal oder eng, C.
  65. ozídati, -am, vb. pf. = obzidati, Cig.
  66. ozídən, -dna, adj. = obziden: ozı̑dni lišaj, die Mauerflechte, Cig.
  67. ozı̑dje, n. = obzidje, Meg.- Mik., Mur., Cig., Jan., Met., Preš.
  68. ozijáti, -ȃm, (-zı̑jam), vb. pf. begaffen: on mora vse ljudi o., Cig.
  69. ozı̑n, m. = mora, der Trud, der Alp: o. ga tlači, Buče ( Št.)- C.
  70. ozíniti, -zı̑nem, vb. pf. den Mund nach etwas aufsperren, Mur.; veliko ozinil, malo požrl, Npreg.- Met.
  71. ozı̑r, m. 1) der Umblick, der Rückblick, Mur., Cig., Jan.; — 2) = obzir, die Rücksicht, die Berücksichtigung, der Betracht, Mur., Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; o. imeti na kaj, etwas in Betracht ziehen, Levst. (Pril.); brez ozira na stan, ohne Unterschied des Standes, Jan.; z ozirom na to, mit Rücksicht darauf, Jan.; — die Beziehung: v tem oziru, nk.; — ( praep. c. gen.; ozir tega, Jan., nam. glede na to).
  72. oziráłən, -łna, adj. beziehend, relativ ( gramm.), Cig., Jan., nk.
  73. ozı̑ranje, n. das Umherblicken; das Umsehen, das Zurückblicken.
  74. ozı̑rati se, -am se, vb. impf. ad ozreti se; 1) die Blicke wenden, sich umsehen, sich umschauen; otroci se v šoli (cerkvi) vedno ozirajo; gori se o., die Blicke nach oben richten; dekle se po fantih ozira, Z.; — zurückblicken; — solnce se ozira, die Sonne wirft beim Untergange ihre letzten Strahlen auf die Berghöhen, Z., jvzhŠt.; — 2) o. se na koga (kaj), auf jemanden (etwas) Rücksicht nehmen, jemanden (etwas) berücksichtigen, Cig., Jan., nk.; — sich beziehen, Jan., nk.
  75. ozirávati se, -am se, vb. impf. umherschauen, C.
  76. ozı̑rək, -rka, m. der Umblick, der Rückblick, Cig., Jan.
  77. ozkoglàv, -gláva, adj. schmalköpfig, Jan. (H.).
  78. ozkoglȃvəc, -vca, m. der Schmalkopf, Mik.
  79. ozkokrìł, -kríla, adj. schmalflügelig, Cig.
  80. ozkokrı̑łəc, -łca, m. ozkokrilci, die Schmalflügler (stenoptera), Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Z.).
  81. ozkolíčən, -čna, adj. schmalbäckig, Cig.
  82. ozkolìst, -lísta, adj. schmalblättrig, Cig., Jan.
  83. ozkonòs, -nǫ́sa, adj. schmalnasig: ozkonose opice, Erj. (Z.).
  84. ozkopŕsən, -sna, adj. engbrüstig, Jan., M.
  85. ozkosŕčən, -čna, adj. engherzig, Cig., nk.; (po nem.).
  86. ozkosŕčnost, f. die Engherzigkeit, Cig., nk.; (po nem.).
  87. ozkọ̑st, f. die Schmalheit, die Enge, Cig., Jan.
  88. ozkotírən, -rna, adj. schmalspurig: ozkotirna železnica, SlN.
  89. ozkoȗstəc, -stca, m. der Engmäuler, Cig.
  90. ozlatíti, -ím, vb. pf. umgolden, Cig.
  91. ozlẹ́ti, -ím, vb. pf. böse werden, Notr.- Z.; — o. se, sich verschlimmern: rana se je ozlela, SlN.
  92. ozlíca, f. der Strick ( eig. das Knotenseil), Vrt., Nov.; z ozlicami privezati živino h kaki stvari, Levst. (Pril.).
  93. ozlìč, -íča, m. dem. ozel; das Knötchen, Valj. (Rad).
  94. ozlíka, f. die Cichorie (cichorium intybus), C.
  95. ozlı̑nstvọ, n. živčno o., das Gangliensystem, Cig. (T.).
  96. ozlobíti, -ím, vb. pf. erbittern, Mur.
  97. ozloglásiti, -glȃsim, vb. pf. in Verruf bringen, Alas., Cig. (T.), C.
  98. ozlovoljeváti, -ȗjem, vb. impf. ad ozlovoljiti, Jan. (H.).
  99. ozlovǫ́ljiti, -vǫ̑ljim, vb. pf. in eine üble Gemüthsstimmung versetzen, Cig. (T.), Zv., LjZv.; — hs.
  100. označájiti, -ȃjim, vb. pf. = označiti, charakterisieren, Cig. (T.), C.

   44.348 44.448 44.548 44.648 44.748 44.848 44.948 45.048 45.148 45.248  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA