Pleteršnikov Slovensko-nemški slovar

m (44.801-44.900)

  1. ovisẹ́ti, -ím, vb. pf. = obviseti, Jan. (H.).
  2. ovı̑tək, -tka, m. das Herumgewickelte, der Umschlag, die Hülle, Cig., Jan., C., nk.; die Verpackung, Jan. (H.); — o. (las), ein Haarwickel, Jan. (H.).
  3. ovíti, -víjem, vb. pf. herumwinden, herumwickeln; nit okolo prsta o.; — umwinden, umwickeln, žico s svilo, drevo s slamo, steber z zelenjem o.; — ovite strune, besponnene Saiten, Cig.; — ausringen: perilo o., Cig.; — o. se (okolo) koga, česa, jemanden, etwas umschlingen.
  4. ovládati, -am, vb. pf. o. kaj, Herr werden einer Sache, sich ihrer bemächtigen, Cig., ogr.- C.; prim. obladati.
  5. ovladováti, -ȗjem, vb. impf. ad ovladati, Let.
  6. ovlaževáti, -ȗjem, vb. impf. ad ovlažiti; be-, anfeuchten, Jan.
  7. ovlážiti, -vlȃžim, vb. pf. feucht machen, anfeuchten, Cig., Jan., DZ.; — o. se = zmočiti se, Vrt.
  8. ovlẹ́či, -vlẹ́čem, vb. pf. umziehen: o. kaj s čim, Cig.; o. gozd z mrežami, C.
  9. ovnár, -rja, m. der Widderhirt, Cig.
  10. ovnìč, -íča, m. dem. oven; 1) das Bocklamm, Cig., C.; — 2) die Schraubenmutter, V.-Cig.; — der Kelterbaum, vermittelst dessen die Schraube angezogen wird, Cig., Jan.; prim. oven 3); — 3) der Schlägel zum Feststoßen des Pflasters, Cig.; — 4) das Ringelwidderchen oder der Weißfleck (syntomis phegea), Erj. (Ž.); — ovniči, die Widderschwärmer, Cig. (T.).
  11. ovnı̑čək, -čka, m. dem. ovnič; 1) das Bocklamm, Cig.; — 2) neka trta, Dol.
  12. ovnjáč, m. = oven, der Widder, Nov.
  13. ovnovína, f. das Schaffleisch, Mur.
  14. óvnovski, adj. Widder-, Schöpsen-, Mur., Rez.- C.
  15. ovočár, -rja, m. = sadjar, Jan. (H.); — prim. ovočje.
  16. ovočȃrstvọ, n. = sadjarstvo, der Obstbau, Cig. (T.), DZ.; — prim. ovočje.
  17. ovǫ́čən, -čna, adj. Obst-: ovǫ̑čni cuker, der Schleimzucker, Cig. (T.); — prim. ovočje.
  18. ovǫ̑d, adv. = tod, Prip.- Mik.; od ovod = od tod, Habd.- Mik.
  19. ovodenẹ́ti, -ím, vb. pf. zu Wasser werden, wässerig werden, Jan. (H.).
  20. ovodíti, -ím, vb. pf. völlig anräuchern, abselchen: meso o., Cig., ogr.- C.; ovojeno meso, geräuchertes Fleisch, DZ., Nov.
  21. ovǫ̑hati, -am, vb. pf. 1) beriechen, beschnüffeln; — 2) ausschnüffeln, aufstöbern.
  22. ovohljáti, -ȃm, vb. pf. beschnüffeln, Cig.
  23. ovòj, -vója, m. die Hülle, der Umschlag, die Emballage, Cig., Jan., DZ., nk.; — das Briefcouvert, Jan., Slom.- C.
  24. ovȏjčək, -čka, m. dem. ovojek, Jan. (H.).
  25. ovȏjək, -jka, m. 1) die Hülle, Jan., DZ., Erj. (Som.); — das Briefcouvert, Jan.; — 2) das Paket, DZ.
  26. ovójən, -jna, adj. zum Umwickeln dienend, Cig.; Umhüllungs-, Umschlags-: ovǫ̑jna pola, der Umschlagsbogen, Jan. (H.).
  27. ovółgniti, -nem, vb. pf. feucht werden, ( n. pr. o lesu), vzhŠt.- C., Blc.-C.
  28. ovọ̑skati, -am, vb. pf. mit Wachs überziehen, Mur., C.
  29. ovoščíti, * -ím, vb. pf. mit Wachs glänzend reiben, bohnen, Cig.
  30. ovǫ̑za, f. das Überband, Mur.; — die Schleife, Cig.
  31. ovráčati, -am, vb. impf. ad ovrniti; umkehren: red o., C.
  32. ovrȃpati se, -am se, vb. pf. runzelig werden, Guts.- Cig.; — prim. vrapa.
  33. ovràt, -vráta, m. 1) die Umkehr, C.; — 2) der Ackerrand, auf welchem beim Pflügen umgewendet wird, das Angewende, Cig.
  34. ovrȃtək, -tka, m. das Halsband, Valj. (Rad).
  35. ovrátən, -tna, adj. den Hals umgebend: ovratna ruta, das Halstuch, das Busentuch (der Weiber), Cig.
  36. ovrȃtnik, m. der Halskragen, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — das Halsband, Mur., Cig., Jan.; pasji o., das Hundehalsband, Z., C.; — die Halsbinde, Cig., Jan.; — der Ringelstreifen am Halse ( z. B. bei Vögeln), Cig.
  37. ovratnína, f. der Halsschmuck, Cig.
  38. ovrẹ́či, -vȓžem, vb. pf. umwerfen, M.; — umstoßen ( fig.): o. oporoko, dokaz, Cig., Jan., nk.; widerlegen: o. trditev, Cig., Jan., nk.: ablehnen, DZ.; abweisen: o. prošnjo, Z.; — abstellen: navado o., Cig., Jan.
  39. ovrẹ̑tək, -tka, m. der Absud, das Decoct, Cig.
  40. ovrẹ́ti, -vrèm, vb. pf. abhalten, zurückhalten, Cig., Jan.; po sili koga o., Ravn.; — verhindern, vereiteln, Cig., Jan., C., nk.; on se ne da ovreti, Burg.; nič ga ne ovre, dobro delati, Ravn.; Bog jim ovre njih nespametni početek, Ravn.; verwehren, ogr.- C.; o. komu pot, jemandem den Weg verstellen, Cig.
  41. ovr̀g, -vŕga, m. = ovrga, Jan. (H.).
  42. ovȓga, f. die Umstoßung, die Widerlegung, Cig.; o. dvomov, C.
  43. ovŕniti, -nem, vb. pf. verkehren, C.
  44. ovročíti, -ím, vb. pf. erhitzen, erwärmen: Solnce ovroči s toploto vse dežele, Danj. (Posv. p.).
  45. ovršávati, -am, vb. impf. = ovrševati, Navr. (Let.); = obhajati, feiern, begehen, BlKr.; o. pustno slavnost, Navr. (Let.).
  46. ovrševáti, -ȗjem, vb. impf. ad 2. ovršiti; vollenden, verrichten, vollziehen, C.
  47. 1. ovršíti, -ím, vb. pf. austreten: o. žito, Cig.
  48. 2. ovršíti, -ím, vb. pf. vollziehen, h. t.- Cig. (T.), nk.; — vse to se je ovršilo (gieng in Erfüllung), Z.
  49. ovȓšje, n. das Säulengesims, Cig.
  50. ovŕtati, -vȓtam, vb. pf. umbohren, Cig.
  51. ovrtẹ́ti, -ím, vb. pf. umdrehen: ovrti čašo dvakrat, LjZv.
  52. ovȓtljak, m. ein kleiner Garten, vzhŠt.- Valj. (Rad).
  53. ovŕvčiti, -im, vb. pf. mit Schnüren besetzen, Vrt., Zora.
  54. ovrvíti, -ím, vb. pf. mit Tauen versehen, betakeln, SlN.- C.
  55. ovȓžba, f. die Verwerfung: pomnili bodete mojo ovržbo, Ravn.- Valj. (Rad); — die Umstoßung, die Ungültigkeitserklärung, die Cassation, Cig., Jan., Nov.- C., nk.; — die Widerlegung, Jan., nk.
  56. ovŕžən, -žna, adj. 1) abweislich, Jan.; Cassations-: ovȓžnọ sodišče, das Cassationsgericht, DZ.; — ovržni spis, die Gegenschrift, Jan.; — 2) umstoßbar, widerlegbar, nk.
  57. ǫ́vsək, ovska, m. dem. oves; ječmenasti o., die Gerstentrespe, Cig.
  58. ovsę̑n, adj. Hafer-: o. kruh, ovsena slama.
  59. ovsę́nək, -nka, m. neko jabolko, Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.).
  60. ovseníca, f. 1) das Haferstroh; — 2) die Hafertruhe, DZ.; — 3) die Haferbirne, Cig.; — 4) der Glatthafer, das französische Raigras (arrhenaterum avenaceum), Z., Nov.- C.
  61. ovsenı̑ščnica, f. die Haferbirne, Mur.
  62. ovsenják, m. das Haferbrot.
  63. ovsę́nka, f. 1) neka hruška, Mariborska ok., Sv. Duh pri Krškem- Erj. (Torb.); die Haferbirne, Cig.; — neko jabolko, C., Mariborska ok.- Erj. (Torb.); — 2) oves s pšenico pomešan, Gor.
  64. ovsíga, f. Hafer und Wicken gemischt, ogr.- C.
  65. ovsína, f. oves z ržjo zmešan, Gor.- DSv.
  66. ovznọ̑žje, n. die Gegend am Fuße eines Berges, C.
  67. ozȃdək, -dka, m. der hintere Theil ( z. B. eines Hauses), C.
  68. ozȃdje, n. der Hintergrund, Cig. (T.), C., nk.; vsaka slika mora imeti svoje o., Nov.
  69. ozakǫ́niti, -ǫ̑nim, vb. pf. verehelichen, C.
  70. ozȃljšati, -am, vb. pf. verschönern, verzieren, ausschmücken, decorieren.
  71. ozȃljšba, f. die Verzierung, die Ausschmückung, C., Z.
  72. ozȃljšək, m. die Verzierung, C.
  73. ozaljševáti, -ȗjem, vb. impf. ad ozaljšati.
  74. ozaljševȃvəc, -vca, m. der Decorateur, Jan. (H.).
  75. ozȃnkati, -am, vb. pf. mit Schlingen umgeben, beschlingen, Mur., Cig.
  76. ozȃra, f. nav. pl. ozare, 1) = vzare, zare, die Querfurchen am Ende eines Ackers, Nov., Burg. (Rok.), Gor.; — 2) der Ackerrain, Cig.; po mejah in ozarah pasti, Bes.
  77. ozȃrice, f. pl. dem. ozare, Cig.
  78. ozáriti, -im, vb. pf. verklären, Cig. (T.); ozarjeno obličje, C.
  79. ozávati, -am, vb. impf. ad ozvati; = oklicevati, verkünden, (als Ehepaar) aufbieten, ogr.- C.
  80. ozdíca, f. die Darre, die Malzdarre, Guts., Mur., Jan., Mik.
  81. ozdíti, -ím, vb. impf. darren, Guts., Mur.- Cig., Jan., Mik.
  82. ozdólaj, adv., Trub., ogr.- M., pogl. odzdolaj.
  83. ozdràv, -zdráva, m. die Genesung, Cig.
  84. ozdrávən, -vna, adj. 1) die Heilung betreffend: ozdrȃvni namen, der Heilzweck, DZ.; — 2) heilbar, Levst. (Pril.), Žnid., nk.
  85. ozdravẹ́ti, -ím, vb. pf. gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan., nk.; ( nav. ozdráviti nam. ozdrávẹti, -zdrȃvim; ozdràvẹm, kajk.- Valj. [Rad]).
  86. ozdravílọ, n. 1) = zdravilo, das Heilmittel, C.; — 2) die Heilung, Levst. (Pril.).
  87. ozdráviti, -zdrȃvim, vb. pf. 1) gesund machen, heilen, curieren; o. bolnika, bolezen; — o. se, gesund werden, genesen, Mur., Cig., Jan.; heilen ( intr.), Cig., Jan.; — 2) pogl. ozdraveti.
  88. ozdrávljanje, n. das Gesundmachen, das Curieren, die Heilung.
  89. ozdrávljati, -am, vb. impf. ad ozdraviti; gesund machen, curieren, heilen; bolnike, bolezni o.
  90. ozdrȃvljenəc, -nca, m. der Wiedergenesene, der Geheilte, Mur., Cig., Jan., C., Ravn.- Valj. (Rad).
  91. ozdravljeník, m. der Arzt, Dalm., Schönl., Jap., Škrb., Guts. (Res.); — der Heiland, Krelj.
  92. ozdrȃvljenka, f. die Genesene, die Geheilte, Mur.
  93. ozdravljúh, m. der Curpfuscher, Levst. (Nauk), DSv.
  94. ozdravník, m. der Arzt, Škrinj.- Valj. (Rad); za svet vprašati ozdravnike, Vod. (Izb. sp.).
  95. ozę́bati, -am, vb. impf. ad ozebsti; erfrieren, durch Frost Schaden leiden.
  96. ozę̑bək, -bka, m. = ozeblina, M., Kras.
  97. ozę̑bica, f. = ozeblina: ozebico imeti na nogi, Gor.
  98. ozę́bniti, -zę̑bnem, vb. pf. = ozebsti, M.
  99. ozebováti, -ȗjem, vb. impf. ad ozebsti, ozebniti = ozebati.
  100. ozę́bsti, -zę́bem, vb. pf. vom Frost Schaden erleiden, erfrieren; prsti so mi ozebli; — rastlina ozebe po vrtnarjevi nemarnosti; ozebel, durch Frost beschädigt, erfroren; ozebla roka.

   44.301 44.401 44.501 44.601 44.701 44.801 44.901 45.001 45.101 45.201  


  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA