m (44.301-44.400)

44301. osvíniti, -vı̑nem, vb. pf. verrenken, C.
44302. osvinjáti, -ȃm, vb. pf. besudeln, beschmutzen, Cig., Jan.; — bemakeln, Jarn.
44303. osvı̑šək, -ška, m. omlačen ali otepen snop = otep, Vas Krn- Erj. (Torb.).
44304. osvı̑t, m. 1) die Morgendämmerung, Cig. (T.), M., Valj. (Rad); — 2) der Schein, Cig.
44305. osvı̑tək, -tka, m. die Morgendämmerung, Jan., Cig. (T.).
44306. osvítniti, -svı̑tnem, vb. pf. anbrechen: osvitne dan, Vrt.
44307. osvobȃjati, -am, vb. impf. ad osvoboditi, LjZv.
44308. osvobǫ̑dba, f. die Freimachung, die Emancipation, Cig.
44309. osvobódən, -dna, adj. osvobǫ̑dnọ pismo, der Lassbrief, Cig.
44310. osvobodı̑telj, m. der Befreier, Cig., nk.
44311. osvobodı̑təv, -tve, f. die Freimachung, die Befreiung, Jan., nk.; časna o. (od vojaščine), Levst. (Nauk).
44312. osvobodíti, -ím, vb. pf. frei machen, befreien, Cig., Jan., M., nk.; o. učenca, freisprechen, Cig.; — prim. osloboditi.
44313. osvobodník, m. der Freimacher, der Befreier, Cig., Jan.
44314. osvobǫ̑ja, f. die Freimachung, die Emancipation, Zv.; ženska o., die Frauenemancipation, Str.
44315. osvoboję́nəc, -nca, m. der Befreite, der Freigelassene, Cig., nk.
44316. osvoboję́nka, f. die Befreite, die Freigelassene, Cig., nk.; — die Emancipierte, Str.
44317. osvobojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osvoboditi, (osvobodovati) Cig.
44318. osvojénje, n. die Aneignung, die Occupation, die Einnahme (eines Ortes), Jan. (H.).
44319. osvojeváti, -ȗjem, vb. impf. ad osvojiti; 1) sich zueignen, erobern, Cig., Jan., nk.; — 2) o. se česa, sich von einer Sache frei machen, Jan.
44320. osvojevȃvəc, -vca, m. der Eroberer, Cig., Jan.
44321. osvojı̑təv, -tve, f. die Aneignung, die Besitznehmung, die Eroberung, Cig., Jan.
44322. osvojíti, -ím, vb. pf. 1) sich zueignen, sich bemächtigen, erobern: o. kaj, o. si kaj, Mur., Cig., Jan., nk.; — hrepenenje, glad osvoji koga, die Sehnsucht, der Hunger bemächtigt sich jemandes, Vrt.; — 2) o. se česa, einer Sache loswerden, sich von ihr frei machen, Jan.
44323. osvojljìv, -íva, adj. 1) eroberungssüchtig, Cig.; — 2) einnehmend, Cig. (T.).
44324. ošábən, -bna, adj. aufgeblasen, hochmüthig, stolz.
44325. ošábiti, -im, vb. pf. hochmüthig machen, Mur.; sreča jih je ošabila, Ravn.; — o. se, hochmüthig werden, C.; tako malo se kdo sme ošabiti! Ravn.; sich in die Brust werfen, Cig.; o. se s čim, auf etwas pochen, V.-Cig., C.
44326. ošȃbnež, m. der Hochmüthige, der Stolze.
44327. ošȃbnica, f. die Hochmüthige.
44328. ošȃbnik, m. = ošabnež, Mur., Jan., Ravn.- Valj. (Rad).
44329. ošábnost, f. der Hochmuth, der Stolz, die Aufgeblasenheit.
44330. ošáliti, -šȃlim, vb. pf. hintergehen, C.
44331. ošantáti, -ȃm, vb. pf. 1) hinkend umgehen, umhinken, Cig.; — 2) hinkend werden, Cig.
44332. ošantaváti, -ȃm, vb. pf. hinkend machen, živinče s tepenjem o., BlKr.
44333. ošárati, -am, vb. pf. bunt färben, Z.
44334. ošȃrbati, -am, vb. pf. abprügeln, M., C.
44335. ošávən, -vna, adj. unschmackhaft, ungeschmalzen: ošavna jed, C.
44336. oščájati, -jam, -jem, vb. impf., pogl. osčajati.
44337. oščȃp, m. kar se oščapne, C.; die Prise, Z.
44338. oščȃpək, -pka, m. die Prise, Dol.- Cig., Jan., C.
44339. oščápiti, -im, vb. pf. umfassen, (ošapiti) Fr.- C.
44340. oščápniti, -ščȃpnem, vb. pf. umfassen, C.
44341. oščávanje, n. das Zaudern: brez dolzega oščavanja, Levst. (Zb. sp.); — prim. oščajati.
44342. oščȃvje, n. rastline z velikimi listi, Pohl.- Valj. (Rad); — prim. ščavje.
44343. oščəgəčkáti, -ȃm, vb. pf. = oščegetati, Cig.
44344. oščəgətáti, -ətȃm, -áčem, (-ę́čem), vb. pf. durch-, abkitzeln, Cig.
44345. ošček, m. der Pfahl, Z.; = vod, Št.- Valj. (Rad).
44346. oščéniti, -ščę́nem, vb. pf. = oščepniti, C.
44347. oščeníti se, -ím se, vb. pf. Junge werfen (von der Hündin), Cig.
44348. oščèp, -ščę́pa, m. der Speer, Jan., C., Jurč. (Tug.); — prim. češ. oštěp, der Spieß.
44349. oščepátiti, -ȃtim, vb. pf. = oščepiti, C.
44350. oščepíti, -ím, vb. pf. = oščapiti, (ošep-) C., Z.; o. se, sich herumwinden: oslak se oščepi okoli fižola, Dol.; sich umschlingen, Npes.-Vraz.
44351. oščépniti, -ščę́pnem, vb. pf. = oščepiti, (ošep-) C.
44352. oščę́tati, -am, vb. pf. aus-, abbürsten, Jarn., Jan., M., DZ.
44353. oščę́titi, -im, vb. pf. = oščetati, Cig.
44354. oščẹ́vati, -am, vb. impf. = oščajati, osčajati, C., Rib.- M., Lašče- Erj. (Torb.).
44355. oščìp, -ščípa, m. eine Traubengattung, (ošip) Ip.- C., Vrtov. (Vin.).
44356. oščípati, -pam, -pljem, vb. pf. bekneipen, bezwicken.
44357. oščipávati, -am, vb. impf. ad oščipati, Cig.
44358. oščı̑pce, adv. abzwickend, Mik.
44359. oščı̑pəc, -pca, m. ein Werkzeug zum Abpflücken der Äpfel, der Apfelbrecher, Cig.
44360. oščítiti, -ščı̑tim, vb. pf. mit einem Schilde versehen, schilden, Cig.
44361. oščívati, -am, vb. impf. ad oscati; 1) bepissen, Cig.; pes oščiva ogle, BlKr.; — 2) o. se, harnen, M.
44362. oščŕbati, -am, vb. pf. schartig machen, ausscharten, Cig.; — prim. oškrbati.
44363. oščrbíniti, -ı̑nim, vb. pf. = oščrbati, M.
44364. oščŕbiti, -im, vb. pf. = oščrbati: o. skledo, nož, C.
44365. oščúliti, -ȗlim, vb. pf. = oštuliti, stutzen: oščuljeno oblačilo, C.; (ošuliti, Z.).
44366. ošę́pati, -am, vb. pf. hinkend werden; vol je ošepal; bolezen na parkljih stori, da živinče ošepa, Levst. (Nauk).
44367. ošepavẹ́ti, -ím, vb. pf. hinkend werden, C.; konj je ošepavel, Bes.
44368. ošepiti, -im, vb. pf., pogl. oščepiti.
44369. ošepniti, -nem, vb. pf., pogl. oščepniti.
44370. ošę̑stkati, -am, vb. pf. abzirkeln, Z.
44371. ošę̑škati, -am, vb. pf. abprügeln, Cig., Jan., C., Kr.
44372. ošeškováti se, -ȗjem se, vb. impf. faul bei der Arbeit sein, unschlüssig sein, C.; — prim. šeškati 2).
44373. ošə̀v, -švà, m. = obšev, der Besatz, die Garnitur ( z. B. eines Hutes), Cig., Jan.
44374. ošíbati, -šı̑bam, vb. pf. mit der Ruthe abstäupen, Cig.
44375. ošibíti, -ím, vb. pf. biegen, jvzhŠt.; verbiegen, Z.
44376. ošı̑bkati, -am, vb. pf. schwächen, Vod. (Izb. sp.); — prim. šibek.
44377. ošı̑jnik, m. das Halsband (für Hunde), Cig.
44378. ošíniti, -šı̑nem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.- Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — ( fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
44379. ošíšati, -am, vb. pf. die Haare kurz abschneiden, Cig.
44380. ošı̑škati, -am, vb. pf. = ošišati, Dol.
44381. ošíti, -šı̑jem, vb. pf. = obšiti, Mur., Cig.
44382. ošìv, -šíva, m. = obšiv, Cig., Jan., C.
44383. ošívati, -am, vb. impf. ad ošiti, Mur., Cig.
44384. oškilẹ́ti, -ím, vb. pf. schielend werden, C.
44385. oškíliti, -škı̑lim, vb. pf. schielend gewahren, C.
44386. oškítiti, -škı̑tim, vb. pf. = oščititi, Cig.
44387. oškǫ̑dba, f. die Beschädigung; majhna o., leichte Beschädigung, Cig.
44388. oškǫ́diti, -škǫ̑dim, vb. pf. beschädigen; oškojen, beschädigt, jvzhŠt.
44389. oškǫ̑dnik, m. der Beschädiger, der Verletzer, Cig.
44390. oškǫ́dovanəc, -nca, m. der Beschädigte, Jan. (H.).
44391. oškǫ́dovati, -ujem, vb. pf. beschädigen, benachtheiligen; — verletzen, Cig.
44392. oškǫ́dovavəc, -vca, m. der Beschädiger, Cig.
44393. oškǫ́rnjičati, -am, vb. pf. mit Stiefeln versehen: oškornjičan, gestiefelt, C.
44394. oškrábati, -am, vb. pf. bekratzen, Cig., ogr.- C.; — oškraban kruh, ein Brot mit abgeraspelter Rinde, das Raspelbrot, Cig.
44395. oškrápəł, -pla, adj. rindig, krustig, Z., C.; oškrapla zemlja, infolge der Dürre rauher, spröder Boden, C., Z.; rauh: oškrapla jedra, Glas.; — prim. škorlup.
44396. oškrápniti, -škrȃpnem, vb. pf. krustig, rindig, rauh werden, C.; zemlja oškrapne, C.
44397. oškŕbati, -am, vb. pf. = oškrbiti, Z.
44398. oškŕbiti, -im, vb. pf. schartig machen, Jan., Lašče- Levst. (Rok.); o. skledo, oškrbljena majolika, BlKr.
44399. oškrbljáti, -ȃm, vb. pf. schartig machen: o. steklo, das Glas abbrechen, abfiedern, abfügen, Cig.; — durch Benagen schartig machen, Jan.
44400. oškrd, m., Jan. (H.), pogl. oskrd.

   43.801 43.901 44.001 44.101 44.201 44.301 44.401 44.501 44.601 44.701  

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani